Od stojnic z ocvrtimi ribami do pic, od čipsa do hamburgerjev: dolga in presenetljiva zgodovina hitre prehrane.
Koncept hitre prehrane, kot ga razumemo danes, tj. oblika gostinske ponudbe, ki temelji na hitrem in poceni uživanju sendvičev v lokalih velikih mednarodnih verig, se je oblikoval v prvi polovici 20. stoletja v ZDA. Najstarejša veriga hitre prehrane je A&W Restaurants, ki sta jo leta 1919 ustanovila podjetnika Roy Allen in Frank Wright, njunemu zgledu pa sta leta 1921 sledila Billy Ingram in Walter Anderson, ustanovitelja podjetja White Castle.
Prišla je zvezda hitre prehrane …
Nato je na prizorišče stopila bodoča “zvezda” industrije: McDonald’s, katerega prvi zametki segajo v leto 1940, ko sta brata Richard in Maurice McDonald (bolj znana kot Dick in Mac) s svojo podjetniško ustvarjalnostjo izpopolnila standarde proizvodnih procesov in racionalizacijo prostora (kot v montažni liniji), ki so danes značilni za hitro prehrano. Ta posel je nato pritegnil vse več podjetnikov in že leta 1953 se je rodila druga veriga, ki je znana še danes: Burger King. V naslednjih desetletjih se je hitra hrana uveljavila v Evropi in nato tudi drugod po svetu.
A koncept je bil znan že v antiki …
Hitra prehrana v Starem Egiptu
Vendar koncept hitre prehrane in obrokov na domu ni bil nov, ampak je imel korenine že v antičnem svetu. Prvi predniki hitre prehrane segajo v egipčanski in grški svet in to so stojnice, specializirane za prodajo ocvrtih rib.
Rimljani in hitri obrok
Vendar pa je bil “hitri obrok” uspešen šele v starem Rimu. Prebivalci mestnih središč, od Ostije do Pompejev, so pogosto obiskovali termopole, kjer je bilo mogoče kupiti pijačo in pripravljeno hrano za s seboj ali za uživanje na kraju samem. Opremljeni so bili s pultom, obrnjenim proti ulici, v katerem so bile amfore za shranjevanje in predstavitev hrane, zlasti juh in stročnic.
Srednjeveški fast food
V srednjem veku so se razširili ulični prodajalci, ki so s svojimi vozički ponujali hrano, ki jo je bilo mogoče jesti med hojo. Njihova specialiteta so bili zavitki testenin, polnjeni z mesom, sirom in zelenjavo.
Industrijska revolucija in fast food
S prihodom moderne dobe in industrijske revolucije se je razširil običaj prehranjevanja v pionirskih restavracijah s hitro prehrano, zlasti v velikih mestih, kjer so imeli delavci malo časa za odmor za kosilo. V viktorijanskem Londonu se je okoli leta 1860 razširila moda “fish and chips”, ribe in ocvrtega krompirčka (zavite v časopisne liste), ki so jih jedli na cenovno ugodnih uličnih stojnicah.
Prodajni avtomati
Razvoj hitre hrane, ki je vključeval tudi neapeljsko pico, ki je prav tako nastala v 19. stoletju kot ulična hrana, se je nadaljeval v ZDA, kjer so gospodarski razcvet v začetku 20. stoletja in intenzivni delovni ritem milijone ljudi prisilili k prehranjevanju zunaj doma. Številni podjetniki so se zavedli posla in začeli oblikovati vse bolj učinkovite prodajalne. Pojavile so se na primer avtomatske prodajalne hitre prehrane, v katerih se je vnaprej pakirana hrana izdajala iz avtomatov na kovance. Naprava, znana pod imenom “Automat”, ki je bil v Nemčiji (v Berlinu) preizkušena že leta 1895, se je od leta 1902 (iz Philadelphije) razširila v ZDA in postala priljubljen po vsej državi.
Sendvič z mesom
Istega leta se je uveljavila nova posebnost: hamburger. Sendviči z mesom (s krompirčkom), ki so prinesli bogastvo prvim verigam, kot sta A&W in White Castle. Slednji je za privabljanje novih kupcev zasnoval žemljico kvadratne oblike “White Castle Slider”, ki je še vedno prodajna uspešnica, ter se odlikoval z oglaševanjem in kuponi.
Hamburgerji na vidnem in prepoznavnem mestu
Najradikalnejša inovacija pa je bila standardizacija dobave in proizvodnje hrane, saj so se odločili, da bodo javnosti prikazali pripravo burgerjev z velikimi okni, ki so bila nameščena okoli kuhinje. Vse to v prostorih s preprostim in razpoznavnim dekorjem, ki bi ga lahko ponovili v kateri koli poslovalnici.
Bel grad bratov McDonald
Brata McDonald sta po ustanovitvi restavracije White Castle nadaljevala s posodabljanjem proizvodnih procesov in prispevala k temu, da so restavracije s hitro prehrano dobile današnjo podobo. Konec petdesetih let pa je njuno podjetje spremenil poslovni partner Ray Kroc, ki je obdržal ime in ga spremenil v poslovni imperij.
‘Pohani’ piščanec
Medtem se je poleg Burger Kinga rodila še ena uspešna veriga, Kentucky Fried Chicken, ustanovljena leta 1952, leta 1965 pa se je pojavil Subway. Istega leta se je pojavil McDonaldov slavni klovn in maskota Ronald McDonald.
Osvojitev Evrope
Hitra hrana “Made in America” je pristala v Evropi leta 1971, ko je bil odprt prvi McDonald’s in to na Nizozemskem. Leta 1986 je bil na vrsti Rim. Že leta 1981 pa se je v Milanu rodil zelo italijanski Burghy, katerega uspeh je spodbudil mladinsko modo “paninari”, “sendvičarji” običajen pojav, ki je krožil okoli sendvičnic in hitre hrane.
Bolj zdravo in brez maščobe
Prihajamo v novo tisočletje, ki ga zaznamuje večja občutljivost za odnos med hrano, okoljem in zdravjem. Številne restavracije s hitro prehrano, ki jim očitajo, da ponujajo nezdravo hrano, so na svoje jedilnike uvrstile solate in manj mastno hrano. Poleg tega zaradi vse večjega števila vegetarijancev in veganov številne verige ponujajo “veganske” burgerje, ki so po videzu in drugih lastnostih podobni originalnim.
In kmalu bodo (oziroma so že) tu roboti …
Poleg novih ekoloških perspektiv pa obstajajo tudi tehnološke. Pravzaprav proučujejo avtomatizirane restavracije s hitro prehrano z mehanskimi rokami za pripravo hrane in, kot se že dogaja v nekaterih restavracijah na Kitajskem in Japonskem, z robotskimi natakarji, ki so pripravljeni nas postreči.
foto: Pixabay
