V NUK so odprli razstavo Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik – Kajuh (1922–1944), s katero se pridružujejo Kajuhovemu letu, v spomin na pesnika, ki je s svojo angažirano poezijo že v času narodnoosvobodilne vojne postal simbol upora.
V letu 2022 obeležujemo 100-obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Rodil se je v Šoštanju, ki je bil v tem času pomembno industrijsko središče. Čeprav sam ni izhajal iz revnega proletarskega okolja, je kot občutljiv mladenič zelo zgodaj opazil velike socialne razlike v družbi in stiske malega človeka. Že šolske naloge iz njegovega gimnazijskega obdobja razodevajo velik talent, pesniti je začel pod vplivom socialne lirike Seliškarja in Klopčiča, med njegove literarne vzore lahko prištejemo še Cankarja in Kosovela, v pesemski obliki pa je pogosto dobro viden tudi vpliv Majakovskega.
Svetovnonazorsko se je približal komunističnemu gibanju, zato je bil zaradi političnega delovanja izključen iz celjske gimnazije. Prve pesmi je objavil v glasilu Slovenska mladina, kjer se je redno oglašal do prepovedi izhajanja revije zaradi cenzure. Posamezne pesmi je objavil še v glasilih Srednješolec, Mladi prekmurec in Sodobnost. Pred začetkom vojne je bil kratek čas interniran v Srbiji, ob začetku vojnih spopadov pa se je želel aktivno vključiti v obrambo domovine. Po gestapovski aretaciji se je zatekel v Ljubljano, kjer je dve leti živel kot ilegalec. V tem času so nastale njegove najbolj znane in najlepše pesmi, tudi cikel ljubezenske poezije, posvečen njegovi ljubezni Silvi Ponikvar. Njuna pretresljiva korespondenca, objavljena pod naslovom Ljubimca z Vošnjakove ulice, je ob izidu 2014 postala knjiga leta. Pesmi je med vojno objavljal v ilegalnih glasilih Naša žena, Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Mlada Slovenija in Glas svobode. Leta 1943 je odšel v partizane ter v kulturniški skupini s svojimi doživetimi recitacijami na javnih mitingih navduševal poslušalce in vlival pogum soborcem. Pridružil se je pohodu XIV. divizije na Štajersko in 22. februarja padel pod streli nemške patrulje v Zavodnjah, blizu domačega Šoštanja. Star je bil enaindvajset let in dva meseca.
Kajuh se je že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljenosti njegove poezije govorijo tudi številke: že med vojno je, večinoma v improviziranih pogojih, izšlo devetnajst ciklostiranih zbirk njegovih pesmi, po vojni pa skupaj z biografskimi deli naštejemo še okoli štirideset zbirk, monografij, literarnih del … posvečenih njegovemu delu in življenju.
Kajuhova rokopisna zapuščina se nahaja v dveh hraniliščih: v Rokopisni zbirki NUK ter v Knjižnici Velenje, ki hrani tudi gradivo v zasebni lasti družine Mešič. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju obeh knjižnic, bo predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. Predstavljene bodo tudi revije, publikacije in knjige z njegovimi objavami.
KAREL DESTOVNIK – KAJUH: 100. OBLETNICA ROJSTVA
Narodna in univerzitetna knjižnica se v letu 2022 pridružuje dejavnostim v spomin na 100. obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha (1922–1944). Na spletni strani Karel Destovnik – Kajuh: 100. obletnica rojstva je več informacij o pesniku, restavratorskem delu z njegovo zapuščino in povezave na digitalizirao gradivo. V poklon avtorju, njegovemu delu ter predstavitvi njegovega gradiva, zapuščine in dediščine, ki s svojimi literarnimi stvaritvami in tudi širše pomenljivo prebiva tudi danes, načrtujejo tudi spletno učilnico in zbirko digitaliziranega gradiva.
VODENI OGLEDI RAZSTAVE:
- sreda, 11. januar ob 17.00
- sreda, 15. februar ob 11.00
- sreda, 15. marec ob 17.00
- sreda, 12. april ob 11.00
- sreda, 3. maj, ob 17.00
Predhodno se prijavite na naslov: dogodki@nuk.uni-lj.si
