Novozelandski znanstveniki so ugotovili, da le 6 minut intenzivne telesne dejavnosti poveča koncentracijo BDNF (bioaktivne spojine za izboljšanje nevrokognitivnih sposobnosti) v krvi. Šport predstavlja možen ščit pred Alzheimerjevo, Parkinsonovo in drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi.
Alzheimerjeva bolezen je globalna zdravstvena grožnja
Že nekaj minut intenzivne telesne dejavnosti na dan lahko zaščiti možgane pred nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. Natančneje, 6 minut intenzivnega kolesarjenja bi lahko bilo dovolj, da se sprožijo nevroprotektivni biološki procesi, ki lahko preprečijo nevrodegeneracijo in upad kognitivnih sposobnosti. To je izjemno pomembna novica, saj strokovnjaki ocenjujejo, da bo Alzheimerjeva bolezen, vodilna oblika demence na svetu, do leta 2050 prizadela 130 milijonov ljudi in bo predstavljala resnično globalno zdravstveno grožnjo (z velikimi zdravstvenimi, socialnimi in gospodarskimi posledicami).
Resne študije
Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom novozelandskih znanstvenikov z Univerze Otago, ki so tesno sodelovali s kanadskimi kolegi iz Centra za zdravje srca, pljuč in ožilja na Univerzi Britanske Kolumbije v Okanaganu, je odkrila, da lahko nekaj minut intenzivnega športa zaščiti možgane pred Alzheimerjevo boleznijo in drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. Raziskovalci, ki jih je vodil profesor Travis D. Gibbons, so prišli do zaključkov, potem ko so v priložnostni študiji vključili 12 prostovoljcev, šest moških in šest žensk, starih od 18 do 56 let. Vsi so bili telesno dejavni. Cilj raziskovalcev je bil preveriti spremembe koncentracije nevrotrofičnega dejavnika, ki izvira iz možganov (BDNF), spojine, povezane s sposobnostjo možganov za ustvarjanje novih povezav – nevroplastičnostjo – in z nevroprotekcijo. Prejšnje študije na živalskih modelih so pokazale, da BDNF izboljšuje kognitivne sposobnosti, spomin, koncentracijo in splošno zaščito živčnega tkiva.
Razlika med intenzivnim in neintenzivnim kolesarjenjem
Postenje in telesna dejavnost lahko spremenita koncentracijo BDNF v krvnem obtoku, zato so raziskovalci udeležencem študije naložili več nalog, da bi ocenili ta nihanja: 20-urni post (praksa, ki je po novi študiji skupaj s preskakovanjem obrokov povezana s povečanim tveganjem prezgodnje umrljivosti), lahka telesna dejavnost, tj. 90-minutno kolesarjenje nizke intenzivnosti, intenzivna telesna dejavnost (6 minut intenzivnega kolesarjenja) ter kombinacija posta in športa. Z analizo zbranih vzorcev krvi so raziskovalci ugotovili, da se je pri šestminutnem intenzivnem kolesarjenju BDNF v primerjavi z drugimi nalogami povečal za štiri- do petkrat. Avtorji študije menijo, da bi to lahko bilo posledica dejstva, da se med intenzivno telesno dejavnostjo spremeni presnova možganov, natančneje, vir energije, ki se uporablja, npr. da je glukoza med naporom telesu bolj na voljo. Znanstveniki menijo, da je povečanje BDNF morda posledica povečanja števila trombocitov, za katere je znano, da shranjujejo velike količine tega nevroprotektivnega dejavnika.
Raziskava se še ni zaključila
“BDNF je na živalskih modelih zelo obetaven, vendar doslej s farmacevtskimi ukrepi ni bilo mogoče varno izkoristiti zaščitne moči BDNF pri ljudeh. Potrebno je bilo raziskati nefarmakološke pristope, ki lahko ohranijo sposobnost možganov, ki jo lahko ljudje uporabijo za naravno povečanje BDNF, da bi spodbudili zdravo staranje,” je v sporočilu za javnost povedal profesor Gibbons. Raziskovalci opravljajo nadaljnje teste, da bi ugotovili, kako najbolje povečati koncentracijo BDNF. Seveda se morate pred intenzivnimi športnimi aktivnostmi posvetovati z zdravnikom. Podrobnosti raziskave “20-urno stradanje ne vpliva na povečanje BDNF v krvi pri ljudeh zaradi vadbe” so bile objavljene v znanstveni reviji The Journal of Physiology.
