Bard, Googlova pogovorna umetna inteligenca, ki naj bi se odzvala na grožnjo, ki jo predstavljata združitev Binga in ChatGPTja, je debitiral z očitno napako, ki je podjetje drago stala.
Podjetje Mountain View je objavilo prvo reklamno gradivo za svojo novo umetno inteligenco, ki temelji na jezikovnem modelu LaMDA. V njem je veliko primerov, ki pojasnjujejo, kako nam bo umetna inteligenca v bližnji prihodnosti lahko poenostavila življenje z jasnimi in izčrpnimi odgovori na katero koli temo. Škoda, da je eden od predstavitvenih odgovorov, ki jih je delil Google, vseboval očitno napako, ki ni ostala neopažena.
Niso preverili, preden so objavili …
Za nameček niti ni šlo za napačno informacijo, ki jo je posredoval interaktivni demonstracijski odgovor umetne inteligence. Napaka je bila vsebovana v GIF-u, ki ga je podjetje delilo za predstavitev Bardovih zmožnosti. Dovolj bi bilo, če bi informacijo pred deljenjem preverili, morda kar v samem Googlu.
V enem od primerov, ki jih je delil Google, je bil Bard naprošen, da pove, kaj je dosegel vesoljski teleskop Jamesa Webba … Dodana je bila prošnja, naj to pove tako, da bo razumel devetletni otrok. Skratka, s preprostim jezikom in osredotočen na zanimivosti, ki bi lahko pritegnile zanimanje majhnega otroka.
Napaka … pa ne majhna …
V primeru Bard pripoveduje, da je vesoljski teleskop Jamesa Webba posnel tudi prvo fotografijo eksoplaneta v zgodovini, tj. planeta zunaj našega osončja. Škoda, da je informacija napačna. Nihče ne dvomi, da je JWST neprecenljiv vir pri iskanju planetov in nebesnih teles, ki so od Zemlje oddaljeni na milijone svetlobnih let, vendar gre za drugo: prva fotografija eksoplaneta je bila posneta leta 2004, tj. skoraj 17 let pred začetkom delovanja teleskopa.
Ta netočen odgovor ni ostal neopažen v skupnosti znanstvenikov in vesoljskih navdušencev, ki so takoj opozorili na napako na Twitterju in s tem osramotili Google.
Zakaj niste na hitro preverili, preden ste jo delili? Če bi za preverjanje informacij uporabili Google, bi ugotovili, da je Bard naredil napako. Poskusite v Googlu najti “Kdaj je bil posnet prvi posnetek eksoplaneta?” se glasi tvit, ki ga je objavil Chris Harrison, astronom z univerze v Newcastlu.
»Prvi posnetek je bil narejen leta 2004 z VLT/NACO,« je pozneje potrdil Grant Tremblay, vodilni znanstvenik na Harvardu in pri Smithsonianu.
Sledili so komentarji številnih drugih astronomov, nekateri so se posmehovali, drugi jezili … Bilo je pa tudi nekaj takih, ki so rekli, da cenijo odločitev, da se v Bardovo promocijsko gradivo vključi primer z vesoljsko tematiko, ne glede na to, da je bil primer žal napačen …
Google je zaradi tega na borzi izgubil 7 % vrednosti.
Vprašanje: če Google ne more zagotoviti resničnosti informacij, ki jih deli bot na tej stopnji, tj. ko umetna inteligenca še ni na voljo javnosti in podjetje samo izbira, katere odgovore nam bo pokazalo in katere obdržalo zase, kakšna so zagotovila, da bo to lahko storil tudi jutri, ko bo ta tehnologija na voljo milijonom ljudi po vsem svetu brez kakršnega koli filtra?
Bo širil neresnice?
Bojimo se, da bo Googlov klepetalni robot postal smrtonosno (nehoteno) orodje za širjenje dezinformacij. Kaj pa se bo zgodilo, ko bo Bard zaprošen za pogovor o medicini, cepivih ali globalnem segrevanju? Skratka, vse zelo občutljive teme so v središču dnevnega reda institucij po vsem svetu, ki so vse bolj nestrpne zaradi spodrsljajev tehnoloških velikanov.
Kaj zdaj?
Google mora sedaj svojim vlagateljem dokazati, da je popolnoma sposoben braniti svoj iskalnik (in ugled) pred napredkom orodij, kot je ChatGPT podjetja Open AI.
Samo zaradi te (res velike napake) je Google izgubil skoraj 100 milijard dolarjev. V samo nekaj urah so delnice velikana padel za 7 % vrednosti. Vse, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili tej katastrofi, bi bilo, da bi bili bolj pozorni na informacije, vsebovane v reklamnem gradivu, ki je bilo deljeno včeraj. Skratka, ironično, službi za stike z javnostjo bi zadostovalo, če bi ta podatek pred objavo vsaj ‘poguglala’.
