V New York potujejo režiser predstave Ivica Buljan, igralci Nejc Cijan Garlatti, Timon Šturbej in Nika Korenjak ter Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte, ki za predstavo oblikujeta sceno, luči in video. Gostovanje je podprlo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.
Nika Korenjak:
»Zapisi o Alanu Mathisonu Turingu, o njegovih matematično – genialnih možganih in zgodovinskih dejstvih, ki so se formirala okoli njega, so presenetljivi, zanimivi in polni teoretičnih spekulacij o vplivu, ki ga je raziskovanje atletsko grajenega genija imelo in še zmeraj ima na razvoj umetne inteligence. Beremo lahko o njegovem raziskovalnem delu, ki je bilo ključno za razrešitev Enigme (nemška električna naprava za šifriranje sporočil, ki so jo uporabljali med II. svetovno vojno), o znanstvenem delu na univerzi v Manchesterju, o njegovem več kot samo prijatelju Christopherju Morcomu, ki je prezgodaj umrl za posledicami zastrupitve s surovim mlekom in o njegovi tragični usodi. Bil je primoran izbirati med načini odvzema njegove dragocene svobode sredi takratne sovražne družbe. Podlegel je kemični kastraciji, ki ga je vodila do fizičnih in psihičnih modifikacij, v nemogočnost telesne in umske hitrosti, vsestranskosti, humorja, predanosti in drzne osredotočenosti. Lahko pa njegovo zgodbo razumemo ali beremo drugače, skozi oči neverjetnega človeka, ki je s svojim večno mladim in igrivim umom nesebično preskočil čas, v katerega je bil rojen. Videl je človeške možgane ne samo kot znanstvenik, temveč kot človek, ki se zaveda širine človeškega duha in uma. V percepciji sveta je bil hitrejši in tako nenavaden za oči slehernega posameznika v takratni družbi, da je svet, ki ga je delil s poosebitvijo svojega stroja, po svoje sebi prikrojil kot edino znosno realnost. Tam je bilo vse njegovo in drugačno dovoljeno, ker je bilo smiselno in razumljivo samo njemu. Kdor je vanj vstopil, je moral igrati po njegovih pravilih, ga prepoznati in sprejeti, četudi ne popolnoma razumeti. Tisti, ki pa tega niso uspeli, so Turinga na koncu tudi pogubili. “To je zgodba o človeku, ki teče.” je zapisal avtor Benoit Solès. Prva uprizoritev v slovenskem jeziku daje prostor človeku, ki je pretekel maraton s svojim strojem in z nepogrešljivimi prijateljskimi umi, znanstveniku, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva in hkrati nevede postavil ogledalo v poduk družbi, ki upajoč ne bo več ponavljala svojih nestrpnih in sovražnih napak.«
Po motivih:
- drame Hugha Whitemorea: Breaking the Code
- romana Andrewa Hodgesa: Alan Turing – The Enigma
Režiser:
Ivica Buljan
Igrajo:
- Nejc Cijan Garlatti
- Timon Šturbej
- Nika Korenjak
Prevajalec:
Ignac Fock
Scenografija, oblikovanje luči in video:
Sonda 13
Toni Soprano Meneglejte
Kostumograf:
Alan Hranitelj
Skladatelj:
Andrej Makor
Izvajalci glasbe na posnetku:
Meta Fajdiga (klavir)
Jaka Trilar (violončelo)
Andrej Makor (bariton solo)
Snemanje in zvočni mastering:
Milko Lazar
Lektor:
Jože Faganel
Asistentka režiserja:
Nika Korenjak
Dramsko besedilo »La Machine de Turing« Benoita Solèsa zastopa Agence Drama-Suzanne Sarquier-Paris (Francija)
Kaj je Turingov stroj
Turingov stroj je abstraktna matematična naprava, ki jo je leta 1936 predstavil britanski matematik in računalniški pionir Alan Turing. Gre za teoretični model računalnika, ki se uporablja za preučevanje algoritmov in izračunljivosti. Turingov stroj je sestavljen iz traku, ki vsebuje zaporedje celic, vsaka celica pa lahko vsebuje en simbol iz končne abecede. Nad trakom se nahaja glava, ki lahko bere simbole in jih piše nazaj na trak. Turingov stroj deluje po preprostem principu, ki ga lahko opišemo z uporabo preproste programske kode. Začne z določenim vhodnim nizom, ki se nahaja na traku, in izvaja algoritme, ki temeljijo na prebranih simbolih. Simboli na traku se lahko spreminjajo, glava pa se lahko premika levo ali desno, odvisno od pravil, ki jih določajo algoritmi. Končni rezultat izračuna je lahko izračunan ali neizračunljiv, odvisno od tega, ali Turingov stroj najde rešitev za dani problem. Turingov stroj je pomembna matematična ideja, saj je omogočil razvoj teoretičnih osnov za delovanje računalnikov in izračunljivost algoritmov. Danes se koncept Turingovega stroja uporablja pri razvoju programske opreme in pri raziskovanju umetne inteligence ter kvantnega računalništva.
