Sacramento, Kalifornija. Neznane luči na nočnem nebu. Sprva so bile videti skoraj kot padajoče zvezde. Toda nekaj se ne ujema. Preveč jih je. So preblizu in njihova sled spominja na ognjeni rep meteorita, ki vstopa v ozračje. Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in ozračje pa te luči sploh niso meteoriti. Fragmenti, ki so osvetlili nebo nad Kalifornijo, naj bi bili zgolj vesoljski odpadki.
Natančneje, to naj bi bil komplet opreme, ki je bil leta 2020 zavržen z Mednarodne vesoljske postaje in je šele v teh dneh ponovno vstopil v zemeljsko ozračje. Twitter je poln videoposnetkov, posnetih s pametnimi telefoni, usmerjenimi v nebo. Nenazadnje zato, ker je bila svetloba, ki jo je oddajalo zgorevanje teh predmetov, tako močna, da jo je bilo mogoče videti tudi sredi vsega svetlobnega onesnaženja.
#BREAKING Mysterious falling ‘space debris’ light up the sky over Sacramento, California pic.twitter.com/Ueyn6iw9Ms
— Fast News Network (@fastnewsnet) March 19, 2023
Vse smeti, ki jih imamo v orbiti
V Zemljini orbiti se je znašlo že kup stvari. Obstajajo konstelacije satelitov za najrazličnejše storitve, med drugim tudi omrežje Starlink, ki ga ustvarja Elon Musk. Poleg tega pa so tam tudi raznovrstni odpadki. Sateliti, ki so mrtvi ali prestari, da bi jih lahko popravili, deli raket, ki so se odcepili od glavne nosilne rakete, da bi preleteli Zemljino atmosfero, in deli opreme, ki niso več uporabni.
Zemeljska orbita je tako polna smeti, da jo Evropska vesoljska agencija (Esa) že nekaj časa spremlja. Trenutno je v orbiti približno 30.000 kosov vesoljskih odpadkov, ki jih spremljajo in sledijo, vendar bi jih po podatkih letnega poročila o vesoljskem okolju, objavljenega maja 2022, lahko bilo kar milijon z dimenzijami, večjimi od enega centimetra.
Agencija Esa je opozorila, da je tveganj, povezanih s prisotnostjo teh predmetov, že več. Eno od njih je “Kesslerjev sindrom”, scenarij, pri katerem je gostota vesoljskih odpadkov tako velika, da začnejo odpadki trkati drug v drugega s kaskadnim učinkom, ki ustvarja vedno več odpadkov. Stopnjevanje bi lahko spremenilo naš način gibanja v vesolju: “Na tej točki bodo nekatere nizke zemeljske orbite postale popolnoma negostoljubne,” pojasnjuje Esa.
