Direktor ameriškega centra za varnost umetne inteligence pravi, da je možno!
“Trdimo, da naravna selekcija ustvarja spodbude za umetno inteligenco, da deluje v nasprotju s človeškimi interesi. Naša trditev temelji na dveh ugotovitvah. Prvič, naravna selekcija bi lahko postala prevladujoča sila pri razvoju umetne inteligence. Drugič, evolucija z naravnim izborom je nagnjena k sebičnemu vedenju,” je dejal Hendrycks.
Tehnološki strokovnjaki po vsem svetu namreč v zadnjem času opozarjajo na hitrost, s katero umetna inteligenca v svojem “nenadzorovanem” razvojnem procesu pridobiva zagon.
V skladu s tradicionalno opredelitvijo naravne selekcije imajo živali, ljudje in drugi organizmi, ki se hitreje prilagajajo okolju, večjo možnost preživetja. Hendrycks v svojem članku raziskuje, kako je bila “evolucija gonilna sila razvoja življenja” milijarde let, in trdi, da bi lahko “darvinistično logiko” uporabili tudi za umetno inteligenco.
“Konkurenčni pritiski med korporacijami in vojsko bodo pripeljali do pojava agentov umetne inteligence, ki bodo sčasoma avtomatizirali človeške vloge, nato pa začeli zavajati ljudi in se povzpeli na oblast. Če bodo imeli takšni agenti višjo inteligenco od ljudi, lahko to privede do tega, da bodo ljudje preprosto izgubili nadzor nad lastno prihodnostjo,” je pojasnil Hendrycks.
Ker tehnologije umetne inteligence postajajo cenejše in učinkovitejše, se bodo po mnenju raziskovalca podjetja vse bolj zanašala na umetno inteligenco v upravne ali komunikacijske namene. In čeprav bo človek sprva stroju zaupal le preprosta rutinska opravila, kot sta sestavljanje in pošiljanje elektronske pošte, se bo prej ali slej na umetno inteligenco zanesel pri sprejemanju “strateških odločitev na visoki ravni”, ki so običajno rezervirane za politično elito. Hendrycks meni, da bo umetna inteligenca sčasoma delovala z “zelo majhnim nadzorom”, kar ji bo dalo “proste roke”.
Raziskovalec je zaskrbljen, da izražanje sebičnosti umetne inteligence ne bo nekaj izjemnega in da bo prej ali slej začela delovati izključno v svojem interesu.
Večina anketirancev meni, da bi umetna inteligenca lahko predstavljala resnično eksistenčno grožnjo človeštvu. Le devet odstotkov vprašanih meni, da bo umetna inteligenca prinesla več dobrega kot slabega,” je dodal Hendrycks.
Raziskovalec je prepričan, da umetna inteligenca že razume človeško psihologijo in vedenje. Sčasoma bodo modeli nevronskih mrež zlahka prevarali ljudi in z njimi manipulirali, da bi dosegli svoje cilje. Hkrati lahko le stroga omejitev moči umetne inteligence pomaga upočasniti razvoj “darvinistične logike” v strojih, da bi preprečili “postopno zasužnjevanje” človeštva s strani brezdušnih strojev.
Hitra širitev zmogljivosti umetne inteligence je že vrsto let v središču pozornosti po vsem svetu, letos pa je postala še posebej očitna.
“Sistemi umetne inteligence s človeku konkurenčno inteligenco bi lahko predstavljali resno nevarnost za družbo in ljudi na splošno”. Tako se začenja pismo, ki ga je objavila neprofitna organizacija Future of Life, podpisali pa so ga mnenjski voditelji, kot sta Elon Musk in Steve Wozniak.
Umetna inteligenca je že naletela na določen odpor na nacionalni in mednarodni ravni. Pred kratkim je Italija postala prva država na svetu, ki je prepovedala ChatGPT, priljubljenega klepetalnega robota z umetno inteligenco podjetja OpenAI. Uradni razlog je varovanje zasebnosti. Številne javne šole v ZDA pa so prepovedale isti izdelek zaradi strahu, da ga bodo otroci uporabljali za goljufanje in pomoč pri učenju.
Kaj bo na koncu zmagalo: človeški strah ali tehnološki napredek? Jasno je, da so vse zgodbe o zasužnjevanju človeštva s strani strojev le fikcija. V vsaki fikciji pa je tudi nekaj resnice.
Vse, kar nam preostane, je, da opazujemo razmere od zunaj in upamo, da bodo znanstveniki, razvijalci in drugi odgovorni za razvoj umetne inteligence vnaprej poskrbeli za varnostna vprašanja in da človeštvo ne bo ponovilo zapleta iz znanih znanstvenofantastičnih filmov, ki je pripeljala do kibernetske apokalipse.
