Zaenkrat gre za prototip, ki je bil preizkušen le na živalih: kapsulo je mogoče pogoltniti in z električnimi dražljaji ta za nekaj minut modulira proizvodnjo grelina, hormona apetita.
Kapsula, ki jo pogoltnete kot tableto, ne vsebuje nobenih zdravil, saj gre za “elektrofarmacevtsko”, “električno zdravilo”: z minimalnimi tokovi lahko modulira sproščanje hormona, ki ga proizvaja želodec in uravnava občutek lakote, zato bi se lahko izkazala za koristno pri presnovnih, prebavnih in nevropsihiatričnih boleznih. To ni (povsem) znanstvena fantastika, temveč prototip elektrokapsule, ki jo preizkušajo na živalih in so jo uresničili bioinženirji na Univerzi New York v Abu Dabiju – NYU Abu Dhabi
Eksperimentalni prototip
Navdih je prišel iz plazilca, ki živi v avstralski puščavi, Moloch horridusa ali kuščarja trnovca, katerega koža lahko absorbira vodo iz okolja: raziskovalci so ustvarili kapsulo, ki lahko absorbira tekočine in je prekrita z materialom, združljivim z vodnimi raztopinami, ki lahko “pluje” skozi želodčne tekočine, da pride v stik z želodčnim tkivom in ga spodbuja z elektrodami, ki lahko z minimalnimi tokovi nadzorujejo sproščanje grelina, hormona lakote. Na ta način lahko kapsule po zaužitju posežejo v hormonsko uravnavanje apetita, ga znatno in s ponovljivim učinkom spremenijo, kot kažejo poskusi na živalih: kapsule, ki jih po zaužitju napajajo neškodljive baterije, lahko električno stimulirajo tkivo približno dvajset minut, nato pa se izločijo.
Možne nove poti
Rezultati prvih poskusov, objavljeni v reviji Science Robotics, so spodbudni in kažejo na možne nove poti za terapije v prihodnosti: kapsule so dejansko “elektroceptiki”, tj. “zdravila”, ki uporabljajo električno stimulacijo namesto biokemičnih interakcij, kot to velja za učinkovine v tradicionalni farmakologiji. To so načini zdravljenja, ki bi lahko na primer odpravili nekatere omejitve, povezane s hormonskimi terapijami, ki so pogosto nedostopne in neučinkovite, če jih jemljemo skozi usta: z neposrednim poseganjem v sproščanje hormonov, kjer se to zgodi, prek interakcije z živčnimi vezji, bi se lahko izkazali za učinkovite pri presnovnih, nevropsihiatričnih ali gastrointestinalnih boleznih. “Elektrocevtika postaja naslednja meja na področju nevromodulacije,” pravi Khalil Ramadi, direktor laboratorija za napredno nevroinženirstvo na Univerzi New York v Abu Dabiju in koordinator raziskave. Kapsula je prva elektrotehnična, ki jo je mogoče zaužiti in na neinvaziven način uravnavati nevrohormonska vezja; v prihodnosti bi lahko ustvarili sisteme, zasnovane za posebne namene, ki bi omogočali želodčno stimulacijo tudi za zelo kratek čas. V prihodnosti pa bi lahko bili uporabno orodje za bolezni, pri katerih je treba modulirati raven hormonov, ki nastajajo v prebavilih.
