»V svoja teatrska jadra si želimo poloviti vse zgodbe tega sveta.«
“Po epidemiji covida-19 so se gledalci v polnem številu vrnili v naše gledališče, kar nam je v veliko radost, predstavlja pa nam tudi posebno priznanje. To sta za gledališče predvsem velika odgovornost in organizacijski izziv. Gledališke počitnice so se končale, večji del ansambla je že na gledaliških deskah in pripravlja prve štiri premierne uprizoritve te sezone, ki jo je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor poimenovala Spremembe.”
Šestintridesetčlanski igralski ansambel z več kot toliko gostujočimi avtorskimi sodelavci se bo pod vodstvom vrhunskih režiserjev predstavil v dvanajstih premiernih uprizoritvah, med katerimi je šest novosti (krstnih in prvih slovenskih uprizoritev) v slovenskem gledališkem prostoru. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči (Pohorski bataljon v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Bodočnost v sodelovanju z Beograjskim dramskih gledališčem).
Premiere na Velikem odru
Po uspešnicah, ki jih je ustvaril v preteklih sezonah, se na Veliki oder vrača Diego de Brea. Tokrat bo režiral komedijo absurda – Ionescovo Plešasto pevko v prevodu Srečka Fišerja. Igra velja za enega najžlahtnejših primerov dramatike absurda in eno najbolj priljubljenih komedijskih predlog vseh časov. Premiera bo 15. septembra 2023.
Janusz Kica bo režiral črno komedijo Zahodni privez v prevodu Aleša Bergerja. To natanko štirideset let staro Koltèsovo besedilo o trku družbenega vrha in dna, ki postopno preraste v sugestivno metaforo postkatastrofičnega sveta, lahko brez pretiravanja označimo kot vizionarsko. Premiera bo predvidoma 12. oktobra 2023.
Oktobra na Veliki oder v režiji Jana Krmelja prihaja psihološki triler Razpoka mojstrice ugank in nepredvidljivih obratov Rrose Sélavy. Mlada dramatičarka in scenaristka, ki je za svoje drame prejela številne ugledne nagrade ter sodelovala pri produkciji televizijskih serij Mularija, Nasledstvo, Twin Peaks in Dosjeji X, v Razpoki sledi resnični življenjski zgodbi o dveh okoljskih aktivistih, o paru, ki ga država nadzoruje od prvega zmenka in prvih poskusov spreminjanja sveta do nepojasnjene smrti. Premiera bo predvidoma 26. oktobra 2023.
Žanrsko najbolj zanimiva in organizacijsko zahtevna sta projekta režiserjev Jerneja Lorencija (Pohorski bataljon) in Žige Divjaka (Bodočnost). Jernej Lorenci v sodelovanju z Dinom Pešutom, hrvaškim dramaturgom, pesnikom in pisateljem, ter ekipo pripravlja poskus rekonstrukcije z naslovom Pohorski bataljon. Režiser je uprizoritev v izhodišču naslonil na zgodbo poslednjih dni Pohorskega bataljona; vse to (tudi) z ambicijo gledališkega preizpraševanja mehanizmov in posledic strašne uničevalne vojne, ki ta hip divja v Evropi, v naši neposredni bližini. Uprizoritev nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Premiera v MGP bo 26. septembra 2023, v MGL pa predvidoma 8. januarja 2024.
Žiga Divjak z Gregorjem Zorcem in ekipo napoveduje futuristični spektakel z naslovom Bodočnost, ki nastaja v sodelovanju z Beograjskim dramskih gledališčem. Velika mednarodna koprodukcija črpa navdih tudi iz romana Kima Stanleyja Robinsona z naslovom Ministrstvo za prihodnost, v katerem vročinski val ubije na milijone ljudi. Kot poudarjajo ustvarjalci, »gre za ugledališčenje norosti trenutka, ki ga živimo, trenutka, v katerem bi zlahka zdrsnili v pesimizem ali defetizem, trenutka, v katerem je shizofrenija normalno stanje, trenutka, ko je optimizem pogumno dejanje«. Premiera v BDP bo predvidoma 15. decembra 2023, v MGL pa 2. februarja 2024.
Repertoar Velikega odra zaokrožuje znamenita Shakespearova komedija Kakor vam drago v prevodu Otona Župančiča. V Ardenski gozd, prostor, kjer so mogoče vse vrste ljubezni in zvez, kjer ni potrebe po politiki, pretvarjanju, ni nerodnosti v jeziku, ni družbenih slojev, spol ni pomemben, ni omejitev, nas bo popeljal režiser Juš Zidar, ki je v lanski sezoni na Velikem odru režiral Idiota Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Premiera bo predvidoma 28. marca 2024.
Premiere na Mali sceni
MGL od leta 2020 ponuja tudi abonma Mala scena, ki vključuje štiri predstave na Mali sceni. Letos boste v njem našli kar dve komediji (Sosedje v režiji Tijane Zinajić ter Arzenik in stare čipke v režiji Nine Ramšak Marković) in dramo (Zločin na kozjem otoku v režiji Alena Jelena), na račun pa bodo prišli tudi ljubitelji kriminalne drame (Teci, Maša, teci v režiji Nine Šorak).
Repertoar Male scene začenjamo s premiero komedije Sosedje. To je bila najprej odmevna filmska komedija (2014), ki je na Münchenskem filmskem festivalu prejela glavno nagrado. Dve leti pozneje je Ralf Westhoff napisal tudi očarljivo gledališko priredbo. Komedijo o trku dveh generacij v prevodu Anje Naglič bo režirala uveljavljena gledališka in filmska režiserka Tijana Zinajič. Premiera bo 6. oktobra 2023.
Repertoar Male scene nadaljujemo s premiero komedije Arzenik in stare čipke Josepha Kesselringa v sveži režiji Nine Ramšak Marković. Več kot osemdeset let staro besedilo o čudaški družini Brewster je prevedla Alenka Klabus Vesel, priredil ga je Milan Ramšak Marković. Besedilo ameriškega dramatika Josepha Kesselringa je presenetljivo blizu današnjemu svetu – svetu tabloidnih zgodb o serijskih morilcih, psihopatih, zastrupljevalcih in posameznikih, ki si s plastičnimi operacijami spreminjajo obraze … Premiera bo predvidoma 27. oktobra 2023.
Izhodišče avtorskega projekta igralke Karin Komljanec je starogrški mit o Meduzi. Uprizoritev Meduza avtorjev Karin Komljanec in Nebojše Pop-Tasića se dogaja danes, tukaj, v našem svetu. Na koncu Meduzine zgodbe. V uprizoritvi bo igralka raziskovala tudi odnos do lastnega telesa, ki je eno njenih osnovnih poklicnih izrazil, odnos do telesa, ki je postalo javni objekt. Premiera bo predvidoma 16. novembra 2023.
Filozofska enodejanka Zaprta vrata je bila krstno uprizorjena leta 1944. Filozof, dramatik in romanopisec Jean-Paul Sartre je igro nedvomno napisal pod vtisom življenja v Parizu v času nemške okupacije, vendar jo je mogoče razumeti mnogo širše. Na Mali sceni jo bo v novem prevodu Eve Mahkovic režiral Jaša Koceli. Premiera bo predvidoma 11. januarja 2024.
Dramo Zločin na kozjem otoku italijanskega pravnika, pesnika in dramatika Uga Bettija že od krstne uprizoritve leta 1950 uprizarjajo povsod po svetu. Kozji otok je v drami hkrati prizorišče dogajanja in metafora za morasto notranjo resničnost njenih ženskih junakinj, ki se vsaka po svoje in vendarle tudi skupaj soočajo z lastnimi strastmi, hrepenenji, obsesijami in strahovi. Dramo medčloveških odnosov v prevodu Jaše Zlobca bo režiral Alen Jelen. Premiera bo predvidoma 29. marca 2024
Drama Teci, Maša, teci je zasnovana kot kriminalka s časovnimi in prostorskimi preskoki. Avtorica Dragica Potočnjak sledi dramskim osebam iz sedanjosti v preteklost in nazaj, da razgrne vse prikrite niti, ki povezujejo ljudi in dogodke. Pri tem tragično vznikne prav v trku intimnega in političnega. Dragica Potočnjak je ena tistih avtoric, ki se v dramatiki in v življenju aktivno posveča neprivilegiranim ljudem z obrobja družbe, ker ve, da imajo vsake uresničene sanje tudi svoje žrtve, ki živijo v nočni mori. Krstno uprizoritev, ki zaokrožuje program Male scene, bo režirala Nina Šorak. Premiera bo predvidoma 25. aprila 2024.
Abonmaji v MGL
“V MGL imamo raznoliko abonmajsko ponudbo. Gledalci lahko izbirajo med 22 različnimi abonmaji glede na termin (dan), vsebino (ponudbo predstav) in dvorano (Veliki oder in Mala scena). Že več kot 10 let ponujamo abonma Radovedni; predstavi v tem abonmaju sledi voden pogovor z ustvarjalci uprizoritve. Dijakom, študentom in upokojencem nudimo poseben popust.
Trenutno smo na dobri polovici vpisa abonmajev in naštejemo lahko 3800 abonentov. Končna številka, ki jo pričakujemo, je približno 5000 abonentov.
Vpisi potekajo do 15. septembra, za študente pa še od 12. do 19. oktobra.”
Regionalni gledališki festival Ruta
Med 2. in 7. februarjem 2024 bo v MGL že tretjič potekal festival Ruta. Na odru se bo zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev, ki jih že pripravljajo gledališča iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Regionalni gledališki festival, ki se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč, je v Ljubljani prvič navdušil domače občinstvo februarja 2022. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki postaja priznan tako na lokalni kot na regionalni ravni.
Zdaj že lahko trdimo, da festival Ruta predstavlja čvrsto vez med mestnimi gledališči z območja republik nekdanje Jugoslavije. Zvezo sestavljajo Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko. Cilji zveze so institucionalizirati sodelovanje med omenjenimi gledališči in občinstvu omogočiti ogled uprizoritev iz regije.
Festival, ki je potekal konec januarja in v začetku februarja 2023, smo zaključili z lepo statistiko: šest nepozabnih dni, ena premiera, osem vrhunskih uprizoritev, več kot dvesto gostov iz petih držav nekdanje Jugoslavije, 2200 gledalcev, pet pogovorov z gledališkimi ustvarjalci po predstavah na Velikem odru in razprodane vstopnice za osem predstav. Častni pokrovitelj festivala Ruta je ljubljanski župan Zoran Janković.
Zbirka Knjižnica MGL (urednica Petra Pogorevc)
Blaž Lukan
TRETJA PREDSTAVA
Izid oktobra 2023
Potem ko je nehal objavljati gledališke kritike, je dramaturg in teatrolog Blaž Lukan napisal številna krajša besedila o gledališču, performansu in plesu, v katerih se je odzival na sprotno, zlasti mlado in najmlajšo domačo (ter delno tujo) gledališko produkcijo. V vedno osebno intoniranih zapisih ga je bolj kakor kritičnost zanimala neposredna, intuitivna odzivnost na scenske dogodke. Tretja predstava je tista, ki ne poteka (samo) na odru in ne (samo) v avditoriju, temveč nekje vmes, v poetičnem prostoru občutljivih asociacij na gledališke teme, v času »pred predstavo« in »po njej«, ki konkretne čutne, domala erotične senzacije prevaja v abstrakten, a pomensko nabit poetični jezik.
Saša Jovanović
UMETNOST LUTKOVNE REŽIJE
Izid aprila 2024
Lutkar, lutkovni režiser in lutkovni producent Saša Jovanović raziskuje povezave med različnimi elementi in načini lutkovne ustvarjalnosti ter vlogo lutkovnega režiserja v njej. Pregledno razvršča tradicionalne in sodobne oblike lutkovnega gledališča ter ob vsaki od njih razčlenjuje odnos med igralcem-animatorjem, lutko oziroma lutkovnim izraznim sredstvom, režiserjem in gledalcem. Ugotavlja, da mora imeti lutkovni režiser v sodobnem času najrazličnejša znanja, saj tovrstno delo predstavlja enega najkompleksnejših gledaliških izzivov, ki povezuje tradicionalna lutkovna sredstva, sodobne gledališke in vizualne prakse ter lutkovne filmske animacije in multimedijski gledališko-lutkovni prostor.
