Mi gledamo film, film gleda nas
- Mednarodni simpozij filmske teorije in kritike (23.–28. 10.)
- Filmska retrospektiva (23.–19. 10.)
Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola bo ob okroglih obletnicah dveh ključnih filmskih prostorov v Ljubljani – ob 100-letnici prve dvorane v mestu, zgrajene z namembnostjo kina, Kinodvora, in ob 60. obletnici dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka – potekal pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas.
V okviru simpozija bomo na predavanjih, diskusijah in okroglih mizah z domačimi in tujimi strokovnjaki ter ob retrospektivi, ki bo osredotočena na mnogoterost kinoizkušnje, razmišljali o novih načinih gledanja, evoluciji podobe, kulturni logiki umetne inteligence, spreminjanju paradigme filmske industrije in redefiniciji kina kot izkušnje, tehnologije in arhitekture.
Zanimalo nas bo, kako težnja k pretakanju vsebin kot prevladujočemu načinu spremljanja filma vpliva na izkušnjo kina, filma, podob in gledalcev. Ali je to, kar gledamo na zaslonu telefona, enako tistemu, kar gledamo v kinu? Kakšna je v tem novem kontekstu vloga kina (in kinoteke)? Se spreminja tudi status oziroma narava same podobe? In navsezadnje, kako sedanje in prihodnje filmske prakse premišljevati skozi prizmo podnebnih sprememb?
Odprtje letošnje Jesenske filmske šole bo potekalo v ponedeljek, 23. oktobra v Kinodvoru, s čimer se bomo pridružili praznovanju stoletnice kina na Kolodvorski. Ob 17. uri bomo najprej prisluhnili pogovoru z naslovom Kuriranje in skupnost: v zagovor neodvisnemu kinu, v katerem bosta filmski kurator v kinu Watershed v Bristolu, Mark Cosgrove, in filmska kritičarka, raziskovalka in urednica, Tara Judah, spregovorila o izzivih, pred katerimi so se v zadnjem času znašli neodvisni kinematografi. Pogovoru bo ob 19. uri sledila projekcija celovečerca Duh panja (El espíritu de la colmena, 1973, Victor Erice), enega najlepših del o magiji filma.
Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije se nato v torek, 24. oktobra, seli v dvorano Slovenske kinoteke, kjer bo potekal vse do nedelje, 29. oktobra. Torkovo popoldne prinaša dve predavanji. Ob 16. uri bo o kulturni logiki umetne inteligence v filmu in onkraj spregovorila kulturologinja in doktorica filozofije Nina Cvar, ob 17.30 pa sledi še predavanje producentke in raziskovalke Marine Gumzi z naslovom Novo »kameradništvo«, ki bo obravnavalo zahtevo po prenovi podpornih mehanizmov filmskega ustvarjanja v smeri oblikovanja novega sistema, katerega cilj naj bo brezkompromisen zagovor solidarnosti in trajnosti. Predavanji bosta pospremili dve projekciji. Ob 19. uri bo na ogled vizionarsko distopičen avdiovizualni esej Zadnji in prvi ljudje (Last and First Men, 2020, Jóhann Jóhannsson), ob 21. uri pa še znanstvenofantastični 2046 (2004, Wong Kar-Wai), v katerem se prepletajo podobe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki odpirajo vprašanja medčloveških odnosov – ljubezni in osamljenosti.
V sredo, 25. oktobra, bomo ob 16. uri najprej prisluhnili predavanju Cirila Oberstarja in Martina Pogačarja z naslovom Moč »odvidenja«: film, literatura in meje pogleda s premislekom o potencialih in omejitvah, ki jih vsebuje koncept »odvidenja«. Ob 18. uri sledi projekcija in predavanje v sklopu kinotečne Kino-katedre. Ogledali si bomo dva kratka filma, Obzornik 670 – Rdeči gozdovi (2022, Obzorniška fronta) in Zgodi se lahko karkoli (Wszystko moze sie przytrafic, 1995, Marcel Łoziński). Sledilo bo predavanje dr. Andreja Špraha z naslovom Predpostavka »konca filma« kot pedagoški potencial vračanja k avtentičnosti filmske izkušnje, v katerem se bo osrednji premislek osredotočil na tiste vidike fenomena »konca filma in kinematografije, kot ju poznamo«, ki vplivajo na uvajanje v film znotraj šolske prakse. Ob 21. uri si bomo ogledali še film Oroslan (2019, Matjaž Ivanišin), ki lovi ravnotežje med resničnostjo in fikcijo in je poklon filmski umetnosti kot spominskemu stroju, ki ustvarja legende.
V četrtek, 26. oktobra, se bomo ob 16. uri na predavanju vodje oddelka za medije, kulturo in kreativne industrije na Univerzi City v Londonu, Mattiasa Freya, ukvarjali z algoritmi in občinstvi. V zadnjih letih so avtomatični računalniški procesi, vključno z algoritmi in umetno inteligenco, temeljno spremenili način, na katerega delamo, izbiramo in gledamo filme. Freyevemu predavanju bo ob 17.30 sledila okrogla miza z naslovom Znova (iz)najdeni kino, na kateri se bodo Koen Van Daele, Marina Gumzi, Tara Judah in Igor Prassel pogovarjali o tem, kakšen je smisel kina oziroma ukvarjanja s filmsko umetnostjo v apokalipsi, ki se dogaja okrog nas. Predavanju in okrogli mizi bosta sledili še dve filmski poslastici. Ob 19. uri bo na sporedu čudovito nostalgičen poklon filmu in kinu Zbogom, Dragon Inn (Bu san, 2003, Tsai Ming-liang), ob 21. uri pa še poslednji film legendarnega mojstra borilnih veščin Brucea Leeja V zmajevem gnezdu (Enter the Dragon, 1973, Robert Clouse).
V petek, 27. oktobra, obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine. Ob 16. uri bomo najprej prisluhnili predavanju študenta filozofije Oskarja Bana Brejca z naslovom Zatopljenost in njena spodletelost: Film in tehnologija, ki bo razmišljalo o situaciji, v katero je postavljen sodobni filmski gledalec/uporabnik. Ob 17.30 bo sledilo predavanje filmske kuratorke in vodje filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, Mariye Nikiforove. Njen prispevek se bo osredotočil na različne načine, na katere se digitalne in fotokemične prakse ter estetike prepletajo s sodobnim eksperimentalnim filmom. Nikiforova bo nato ob 19. uri predstavila še program kratkih filmov z naslovom Pariz, prestolnica 20. stoletja?, ki je kot nekakšna skromna promenada po Parizu 20. stoletja in umetniških strasteh, ki so ga oživljale. Petkov filmski program ob 20.30 prinaša še projekcijo klasike King Kong (1933, Merian C. Cooper in Ernest B. Schoedsack), ki letos obeležuje častitljivih 90. let in brez katerega ne bi bilo ne Osmega potnika (Alien, 1979, Ridley Scott) ne dinozavrov iz Jurskega parka (Jurassic Park, 1993, Steven Spielberg) ter vseh ostalih pošastnih filmskih podob nerazumljenega drugega. Petkov večer bomo ob 23. uri zaključili s polnočno projekcijo kultnega vampirskega filma osemdesetih Izgubljeni fantje (The Lost Boys, 1987, Joel Schumacher), ki je komedija in romanca, družinski film in kritika retradicionalizacije ameriške družbe v Reaganovem obdobju.
V soboto, 28. oktobra, boste ob 17.30 lahko prisluhnili še zadnjemu predavanju v sklopu letošnje Jesenske filmske šole. Režiserka in intermedijska umetnica Valerie Wolf Gang bo v predavanju Razširjena resničnost (XR) in spreminjanje paradigme filmske industrije obravnavala interdisciplinarno naravo tehnologije razširjene resničnosti (XR) in njen vpliv na koncepte prostora, identitete in samopodobe. Program kratkih filmov Odnosi med objekti bo ob 19. uri raziskoval izjavo Antonina Artauda: »Če film ni narejen z namenom razlage sanj ali tistega, kar se nanaša na področje sanj v zavestnem življenju, potem ne obstaja.« Ob 21. uri pa nas bo v mesto sanj s filmom Mulholland Drive (Mulholland Dr., 2001) odpeljal še David Lynch.
Letošnjo Jesensko filmsko šolo v nedeljo, 29. oktobra, zaključuje s krvjo oškropljeni filmski dvojček enega največjih cinefilov našega časa, režiserja in scenarista Quentina Tarantina. Ob 18. uri bo na ogled Ubila bom Billa 1 (Kill Bill: Vol. 1, 2003), ob 20.30 pa še Ubila bom Billa 2 (Kill Bill: Vol. 2, 2004). Oba filma si lahko ogledate za ceno ene vstopnice.
Vabljeni torej v kino in na premislek o kinu!
Pogovor v Kinodvoru, nekatera predavanja v Kinoteki in okrogla miza bodo potekali v angleščini.
Vstop na uvodni pogovor v Kinodvoru je brezplačen. Za predavanja in okroglo mizo v Slovenski kinoteki so na voljo brezplačne vstopnice, ki jih eno uro pred dogodkom lahko prevzamete pri blagajni Kinoteke.
V sodelovanju z Revijo Ekran in Kinodvorom.
