Od 23. oktobra (odprtje ob 18. uri) do 14. novembra 2023
Zgodovinski spomin, tretja razsežnost časopisa
Dokumentarna razstava ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja
Avtor: Ali Žerdin
John F. Kennedy, 35. predsednik ZDA, je bil ubit pred šestdesetimi leti, 22. novembra 1963, v Dallasu. Bil je človek časopisnih naslovnic, televizijskih nastopov, dognanih govorov, predsednik, ki je za seboj puščal atraktivne citate, ikona, mit, telesno šibak človek atletskega videza, promiskuiteten mogočnež, ki je vzbujal vtis skromnega družinskega moža.
Časopisni izvodi, ki jih hrani Muzej tiska, ga kažejo v njegovi bleščeči podobi. Njegov umor je bil svetovni medijski dogodek – kot pristanek na Luni.
Prvo predverje, vstop prost
JFK
Pogovori ob razstavi
Pogovore z gosti bo vodil dr. Ali Žerdin, sicer kustos Muzeja tiska, novinar in urednik.
Pred dobrimi šestdesetimi leti je bilo človeštvo blizu atomski vojni. Zveni znano. Ko je bil John F. Kennedy izvoljen, je odločal vtis, ne vsebina. Zveni znano. Stiki s kriminalnim podzemljem ob volitvah niso škodovali, ampak koristili. Zveni znano. Mediji so neizkušenega, telesno šibkega in promiskuitetnega predsednika predstavljali kot vizionarja, atleta in družinskega človeka. Zveni znano. Ko je padel pod streli atentatorja, so se razplamtele teorije zarot. Zveni znano. JFK je junak našega časa.
Pogovore bo vodil dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik.
ČET, 26. oktobra, ob 19. uri
Po sledeh umora
Leta 1993, ob 30. obletnici umora Johna F. Kennedyja, se je fotograf Arne Hodalič odpravil na pot v Dallas in se vrnil z izjemno fotoreportažo. Obiskal je prizorišče umora, poiskal osebe, ki so leta 1963 nastopale na ikoničnih fotografijah, in našel Marino Nikolajevno Oswald, vdovo Kennedyjevega morilca Leeja Harveyja Oswalda, ter z njo obiskal Kennedyjev grob. Fotoreportaža, ki je ob tem bila napisana, velja za eno najbolj ambicioznih izpod peres slovenskih avtorjev. Fotozgodba je bila natisnjena v nepregledni množici revij, najbolj je odmevala v Franciji. Kako je reportaža sploh nastala? Do kam lahko sežejo ambicije fotoreporterja, da ne postane paparac?
Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice
PON, 6. novembra, ob 19. uri
Hollywoodsko dete
Dinastija Kennedy bogastva ni ustvarila le s finančnimi posli, borznim posredništvom, investicijami v nepremičnine ter trgovino z žganimi pijačami v prohibiciji. Joseph P. Kennedy, oče Johna F. Kennedyja, je bil človek hollywoodskih filmskih studiev, ki je odločal o karierah bolj ali manj nadarjenih igralk in igralcev. Mag. Marcel Štefančič jr. je poklican, da osvetli lik politika, ki je odraščal skupaj s filmsko industrijo, lik iz najbolj spektakularnih filmov o političnih zarotah, voditelja, ki je pred kamero živel kot vzoren katolik. Kakšen je bil, ko ni bilo kamere? Žrtev ali akter zarote?
Klub CD, brezplačne vstopnice
PON, 13. novembra, ob 19. uri
Ikona, mit in zarota
Naslovnice, na katerih se je pojavljal John F. Kennedy, so bleščeče. Pred nami je lik zdravega športnika, vzornega družinskega očeta, zvestega moža, vizionarskega državnika. Profesorica Karmen Šterk bo odgovarjala na vprašanja, zakaj je bil JFK tako primeren za spektakularne teorije zarot. Profesor in oblikovalec Boštjan Botas Kenda bo analiziral oblikovalske podvige, ki so bili, milo rečeno, zavajajoči.
Klub CD, brezplačne vstopnice
SRE, 22. novembra, ob 19. uri
TV in varnost
JFK je bil televizijski predsednik. Zmago nad Nixonom so mu prinesla televizijska soočenja. Kennedyja kot prvega televizijskega predsednika bo analiziral kolumnist, nekdanji tv-voditelj in učitelj televizijskega nastopanja Leon Magdalenc. Hkrati pa je bil JFK predsednik fototerminov. Ni zamudil priložnosti, da bi ga fotografirali. Kjerkoli. Tudi tam, kjer je bilo to nevarno. V Dallasu, denimo. Bojan Oman iz Centra za varovanje in zaščito na Generalni policijski upravi bo analiziral, kako je Kennedyjev umor spremenil standarde varovanja politikov.
Dvorana Alme Karlin, brezplačne vstopnice
Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa
Šestdeset let po umoru Johna F. Kennedyja
Vprašanje, kaj bo na naslovnici časopisa, si v redakciji prvič zastavijo v jutranjih urah. Na popoldanskem sestanku si zastavijo enako vprašanje. Do večera je načrt pogosto postavljen na glavo. John F. Kennedy je bil ubit 22. novembra 1963 v Dallasu ob 12.30 po lokalnem času. V srednji Evropi je bilo pol osmih zvečer. Novica o umoru predsednika ZDA je do srednje Evrope prišla okrog osmih zvečer.
Naslovnice so se podirale. Uredništva so hitela s postavljanjem novih naslovnic. 23. novembra 1963 so si bile naslovnice časopisov silovito podobne. »Kennedy umorjen,« so sporočali naslovi. Izbor dostopnih fotografij ni bil bogat, a je bil dober: Ike Altgens, takrat 44-letni fotoreporter agencije Associated Press, je bil v trenutku, ko sta predsednika zadeli krogli, oddaljen le nekaj metrov. Njegovi fotografiji z Ulice brestov sta obkrožili svet. Na prvi se mu kolona s predsedniško limuzino približuje. Na drugi se oddaljuje. Predsednik je bil v tistem trenutku že smrtno ranjen. Ta dva motiva, ki ju je ujel fotoreporter, rojen v Dallasu, sta končala na naslovnicah. Časnik Delo je pod vodstvom Dušana Benka – odgovorni urednik je formalno postal nekaj dni pozneje – na naslovnici posebne številke objavil obe fotografiji; posredoval ju je Tanjugov radiofoto servis.
Kennedy je bil medijski predsednik. Naslovnice so ga imele rade. Vzbujal je vtis mladega, atletskega voditelja. Da je bil atlet, ni res. V resnici je zaradi težav s hrbtenico komaj hodil. Rade so ga imele televizijske kamere. Medijska zgodovina pravi, da je na ameriških predsedniških volitvah zmagal, ker je bil pred tv-kamerami bolj prepričljivo od sicer zvijačnega Richarda Nixona. Ko je bil Kennedy umorjen, časopisne redakcije niso imele dvomov. V Evropi so uredništva lovila zadnje minute, ko je časopis še lahko šel v tisk, da bi bil zjutraj v kioskih.
Muzej tiska je zbirko časopisov, na katerih je upodobljen John F. Kennedy, med brskanjem po antikvariatih, bolšjih sejmih, garažnih razprodajah in spletnih trgovinah dopolnjeval petnajst let. Šestdeset let po atentatu je zbirka zrela za predstavitev. Zbirka pripoveduje o Kennedyjevem medijskem in političnem vzponu, prikazuje ga kot ljubečega družinskega človeka. Kar je daleč od resnice. Res je le to, da mu je pri vzponu pomagal ambiciozen oče. Zbirka Johna F. Kennedyja kaže kot vizionarja. Kar je daleč od resnice; Kennedy je zaradi neizkušenosti svet v resnici potisnil na rob jedrske vojne. Vendar hladna vojna ni tisti čas, ko bi časopisne naslovnice lovile predsednikove napake.
Če je časopis predmet, sestavljen iz dveh dimenzij, prvi grobi osnutek zgodovine, pogled na zgodovinske naslovnice časopisu daje tretjo dimenzijo. Ta pogled po eni strani ponuja navdušenje nad časopisno produkcijo v času, ko so stavci v poznih nočnih urah zlagali svinčene črke. Četudi se zdi danes ta tehnologija obupno zamudna, je bil zjutraj časopis natisnjen, bil je pri naročnikih, v kioskih. Po drugi strani pogled na utrujene naslovnice omogoča kritično distanco. Če se je leta 1963, pred umorom, zdelo samoumevno, da so predsednikove fotografije na naslovnicah ikonizirane, šest desetletij pozneje ta ikonizacija vodi v razmislek. Mediji, ki se na dogodke odzivajo v realnem času, so v resnici le dvodimenzionalen, grob osnutek zgodovine. Tretjo dimenzijo, ki bo omogočala kritično zgodovinsko distanco, bodo dobili, ko bo naslovnice načel zob časa.
Med pripravo razstave so avtorske sile združili študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom profesorja Boštjana Botasa Kende in asistenta Jerneja Kejžarja ter Ali Žerdin, novinar, urednik Delove Sobotne priloge in kustos Muzeja tiska. Zasnova razstave, ki sta jo oblikovala študenta Gal Šnajder in Špela Muhič, je nastala med dolgimi razpravami pri predmetu Studio VK. Razprave pri predmetu Studio VK so spominjale na uredniške sestanke. Jutranja zamisel na popoldanskem sestanku ni več veljala, večer je prinesel zadnjo idejo.
Ali Žerdin
