Izjemna predstava Kdo se boji Virginie Woolf? avtorja Edwarda Albeeja, v režiji Ivice Buljana, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj, in od svoje premiere (25. 9. 2022) neprestano polni dvorane, nadaljuje svojo turnejo. Po dveh uspešnih gostovanjih v Kulturnem domu Velenje in Avditoriju Portorož, v sobot, 25. 11. ob 20. uri s predstavo gostujemo na 36. festivalu Gavelline večeri 2023 v Zagrebu. V igralski zasedbi nastopajo štirje odlični slovenski igralci. Nataša Barbara Gračner, ki je prejemnica devetih Borštnikovih nagrad za najboljšo igralko, nastopa v vlogi Marte.
Branko Šturbej je za vlogo Georgea, Martinega moža, prejel letošnjo nagrado Borštnik za igro. Vlogi mlajšega para Nicka in Honey igrata izvrstna igralca mlajše generacije Klara Kuk in Benjamin Krnetić, ki je za predstavo poskrbel tudi za glasbeni izbor. Kostume je oblikovala redna sodelavka Ivice Buljana Ana Savić Gecan, za scenografijo pa je poskrbel Aleksandar Denić, ki bo prihodnje leto zastopal Srbijo na Beneškem bienalu. Svetlobo in video sta oblikovala dvojec Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte, ki sta tudi letošnja prejemnika Borštnikove nagrade.
Na letošnjem 36. festivalu Gavelline večeri, ki bo potekal od 22. do 29. novembra se bodo, poleg Mini teatra in MG Ptuj, predstavili Gradsko dramsko kazalište “Gavella”, Srpsko narodno pozorište iz Novega Sada, Narodno pozorište Sarajevo, Internacionalni teatarski festival MESS, Hrvatsko narodno kazalište Split, Kreativna produkcija „Joca Art“, Centar za kulturu Svilajnac, Bitef teatar Beograd, Teatar &TD Zagreb, Atelje 212 Beograd in Dubrovačke ljetne igre.
Kdo se boji Virginie Woolf Edwarda Albeeja je ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja. Ko se je leta 1962 prvič pojavila na Broadwayu, je kritike razburila z za takratne razmere brutalnim jezikom in ostro vivisekcijo zakonskega razmerja, navdušila pa občinstvo, ki je napolnilo kar 664 ponovitev. Podobno je bilo s slavnim, še vedno občudovanim filmom z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom iz leta 1966, ki je spremenil standarde sprejemljivega v Hollywoodu. Tudi v slovenskem gledališču je prva Virginia Woolf, legendarna uprizoritev v režiji Mileta Koruna z Dušo Počkaj v vlogi Marte in Jurijem Součkom kot Georgom ter Marijo Benko in Danilom Benedičičem v vlogi mlajšega para (1964), označila novo ero v gledališki igri. Sledilo ji je deset slovenskih uprizoritev, ki so bile vse zasnovane kot vrhunski izziv igralcem ter intelektualni in čustveni izziv gledalcem.
Drama, ki v naslovu provokativno preigrava otroško pesmico »Kdo se boji hudobnega volka«, je postavljena v univerzitetno, domnevno uglajeno intelektualno okolje, ki pa kmalu razgali svojo mnogotero problematičnost in krutost. V dolgi pijanski noči se srečata dva zakonska para profesorjev (ženske so v tem času še vedno predvsem žene), mlajši šele vstopa v ta svet, Marta in Georg srednjih let pa sta že temeljito prekaljena v zahtevah in zagatah akademskih krogov, pa tudi v preigravanju, prikrivanju in razgaljanju svojega zapletenega razmerja.
Družabni večer s profesionalnimi kolegi se pod njunim vodstvom prevesi v divjanje valpurgine noči, v kateri je v igro potegnjeno vse: profesionalne ambicije in umazani načini njihovega doseganja, pomen denarja in sumljivih virov bogastva, strah pred neuspehom in silovitost razočaranja ob njem, bolečina zaradi neuresničenih želja in načrtov ter agresivna sovražnost, ki kipi iz nje, a tudi mamljiva dražljivost drznih izjav in potez, navdušujoča duhovitost in pa silovita erotična privlačnost ženske, za katero se zdi, da je pripravljena na vse.
Vse to je vpeto v igro njihovih odnosov, ki pa so predvsem osebni, v ospredju je življenje para, pravzaprav dveh parov, ki uprizarjata zgodbo ženske in moškega, ujeto v nerešljiv krog sovraštva in ljubezni. In vse je postavljeno v ambivalenten preplet resnice in iluzije, kjer poleg laži in prevar kraljujejo tudi samoprevare. Še bolj kot zahteva po uspehu ta preplet poganja mit o osebni izpolnitvi z otrokom, ob katerem se končno izkaže fatalnost iluzije in potreba po resnici ljubezni.