Premiera šele druge slovenske uprizoritve te znamenite igre bo v sredo, 13. marca, ob 20.00, novinarska konferenca pa v sredo, 6. marca, ob 9.30 v Drama Kavarni. V Ameriškem snu igrajo Polona Juh, Marko Mandić, Veronika Drolc, Petra Govc in Maks Dakskobler (k. g.).
Albee je Ameriški sen napisal leta 1961, drama pa je bila v Sloveniji prvič uprizorjena že leta 1963 v režiji Žarka Petana (na t. i. Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameriški krstni uprizoritvi. Tudi Albeejevo najznamenitejše delo, Kdo se boji Virginie Woolf? (1962), je bilo pri nas uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom (v režiji Mileta Koruna, prav tako v Drami). Albeejeva dela – poleg že omenjenih še Zgodba o živalskem vrtu, Občutljivo ravnovesje, Vrt, Gospa iz Dubuqua, Tri visoke ženske in Koza ali kdo je Silvija? – so bila na naših profesionalnih odrih uprizorjena že več kot dvajsetkrat.
Prva (in vse do danes tudi edina) slovenska uprizoritev Ameriškega sna (1963) je bila vsebinsko in strukturno zametek Male Drame. Program Male Drame, ki v okviru SNG Drama Ljubljana deluje že šest desetletij, bo imel samostojno dvorano tudi v okviru nadomestnih prostorov na Litostrojski cesti 56. Po zaključeni celoviti prenovi SNG Drama Ljubljana bo Mala Drama delovala v novi in povsem drugačni dvorani, kot jo poznamo danes.
Edward Albee, ki je sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu, razvija igro Ameriški sen po koordinatah gledališča absurda. Motrenje sodobne družbe z optiko absurda me zadnja leta zelo zanima. Prepričan sem, da lahko na ta način preizprašamo samoumevnosti in naše ustaljene navade – ki so po večini prave razvade. Gledališča absurda ne vidim kot nosilca nonsensa, ravno nasprotno. Navidezna svoboda kapitalistične družbe, ki nas omamlja z razkošjem izbir in možnosti, je sestavljena z umetnimi konstrukti, ki nas prepričujejo o obstoju enega smisla. Današnja družba je kompleksna, ni pa komplicirana. Žal se včasih res zdi taka, saj se soočamo z njo zelo površinsko ali banalno. Želimo si nekakšen odmor od vsega, ker je res vsega preveč. V družbi pospeševanja, v kateri se vse odvija vse hitreje, še vedno ni časa za marsikaj: predvsem za razmislek. V družbi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit. Odnos do jezika je zabredel v prednajstniško obdobje s formulacijami, kot je »oborožena humanitarna akcija« – najpodlejši oksimoron zadnjega dvajsetletja.
Manj nevarni, a vseeno absurdni so oblački, navidezno nedolžni, eterični prostori, v katerih lahko shranimo svoje življenjsko pomembne podatke (od chatov do vseh selfijev in kratkih videoposnetkov). Da jih hranimo na zelo konkretnih strežnikih, ki goltajo ogromno količino energije, se nas ne tiče. Naš okoljski odtis vzbuja skrb, ker si nočemo omejiti udobja. Idejo svobode vidimo prav v udobnosti. Vsakodnevno soočanje s svetom, kakršnega smo zgradili, je košček absurda, ki si ga ne priznavamo. Sebična in prikrito narcisoidno nastrojena družba: je še pripravljena stopiti v dialog? Kakšen pomen ima ta beseda, danes, tudi za igralce? Večina publike je navajena na to, da je videna, gledana, opazovana; vsi nastopajo. Kaj bomo mi gledališčniki z našo ubogo četrto steno? Morda bo treba še njo restavrirati. O igri Ameriški sen je Albee zapisal, da prinaša »pogled na ameriško sceno, napad na zamenjavo resničnih vrednot v družbi za narejene, obsodbo samozadovoljstva, krutosti, demaskulinizacije in votlosti ter zavzema stališče zoper misel, da je vse v tej naši izmuzljivi deželi v najlepšem redu«. Ob branju teksta sem pomislil: morda je že klasik? Klasikov ne prebiramo – kot vemo, oni razbirajo nas. Kaj lahko dosežemo z njegovim tekstom, danes? Morda je Albee tudi v tem zelo dobro povzel: »Ali lahko ta igra koga užali? Upam, da lahko; moj namen je bil užaliti, pa tudi zabavati in razvedriti.« Ah, ja: ne bo odmora.
Igor Pison
AVTORSKA EKIPA
PREVAJALEC Zdravko Duša
REŽISER Igor Pison
DRAMATURGINJA Diana Koloini
LEKTORICA Tatjana Stanič
SCENOGRAFINJA IN KOSTUMOGRAFINJA Anneliese Neudecker
ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE Ana Janc
IZBOR GLASBE Igor Pison
OBLIKOVALKA SVETLOBE Mojca Sarjaš
OBLIKOVALEC MASKE Tomaž Erjavec
IGRAJO
Polona Juh Mami
Marko Mandić Oči
Veronika Drolc Babica
Petra Govc Gospa Barker
Maks Dakskobler k. g. Mladenič
