Mini teater v letošnjem letu praznuje 25 let ustvarja bogatega gledališkega programa v katerem smo premierno uprizorili že več kot 150 predstav za otroke, mladino in odrasle. “Naše praznično leto bomo tako v mesecih april in maj obogatili z dvema novima produkcijama v post-dramskem programu,” so zapisali v sporočilu za javnost.
25. aprila 2024 napovedujejo premiero predstave SANJAČI.
Gre za avtorski projekt Bora Ravbarja, ki predstavo tudi režira in Nika Žnidaršiča, ki sodeluje tudi kot dramaturg. V igralski zasedbi bodo nastopali Suzana Krevh, Ognjen Mićović, Svit Stefanija, Barbara Vidovič in Željko Hrs, v umetniški ekipi pa sodelujejo še scenografinja Nika Curk Nagode, kostumografinja Nina Čehovin, skladatelj Gašper Lovrec, oblikovalka svetlobe in videa Toni Soprano Meneglejte, avtor videa Martin Draksler in asistentka scenografije Živa Brglez.
Adaptacijo besedila sta po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija in romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira pripravila Bor Ravbar in Nik Žnidaršič. V Bertoluccijevem filmu Sanjači (2003) se zbližajo dva mlada Parižana, dvojčka Théo in Isabelle ter ameriški študent na izmenjavi Matthew. Iz študentskega protestniškega gibanja 1968 se Matthew na njuno povabilo preseli v stanovanje njunega očeta, kamor se zaprejo in raziskujejo svojo spolnost, kar jih zanima bolj od političnega dogajanja na ulicah. Njihovo edino zanimanje poleg spolnosti ostajajo filmi, ki delujejo kot stalno področje referenc za like. Glavna tema predstave je poskus vzpostavitve ravnotežja med osebnim življenjem in političnim udejstvovanjem ter njuno prepletanje. Pomemben aspekt tega razmerja je popularna kultura, v kateri ima pomembno vlogo film, ki je danes postal samoreferenčen, preobrazil se je v socialna omrežja. Z reinterpretacijo filmskih referenc, ki se stapljajo z dogajanjem na odru, opravlja dvorana dvojno funkcijo: gledališko in filmsko. Narativa predstave se začne že na ulici, ko se liki še udeležujejo protestov, nato pa se skupaj zatečejo v intimo dvorane, kjer sledi dogajanje v stanovanju, v katerega neprestano vdira zunanji svet, čeprav liki izhoda iz intime udobnega stanovanja sploh ne iščejo. V predstavi sodelujejo študenti AGRFT Ljubljana in Akademije Umetnosti Novi Sad, Srbija.
Prva ponovitev predstave bo 26. 4. 2024 ob 20.00 v Mini teatru. Vstopnice so že v prodaji.
Bor Ravbar (2000) trenutno na AGRFT zaključuje študij gledališke režije. Produkcija 2. letnika Strah in beda Tretjega rajha je bila uprizorjena na 56. Borštnikovem srečanju in na festivalih Istropolitana in Artorium, diplomska produkcija Nekje daleč nekaj bo pa na 58. Borštnikovem srečanju. Za režijo produkcije Bambina je prejel nagrado Zlatolaska. Tri leta je bil član uredništva strokovne revije Akademijski list. Kot oblikovalec svetlobe sodeluje pri predstavah v režiji Žive Bizovičar (Heiner Müller: Kvartet, Žene v testu, Juriš). Za Žene v testu so ustvarjalci skupinsko prejeli Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev v tekmovalnem programu na 53. Tednu slovenske drame, Nagrado društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022 in Borštnikovo nagrado za celostno obdelavo gradiva na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje. Udeležil se je tudi 24. mednarodnega srečanja gledaliških šol na Korziki. Že v četrtem letniku je v Gledališču Glej režiral svojo prvo predstavo izven študijskih obveznosti, po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici.
Nik Žnidaršič (2000) se je po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, program Dramaturgija in scenske umetnosti. Bil je so-urednik Akademijskega bloga, pisal pa je tudi v sklopu programa ECPCP (Kritiška platforma sodobnega lutkarstva EU). Izven študijskih produkcij na Akademiji je kot dramaturg sodeloval pri Kvartetu Heinerja Müllerja (AGRFT, Festival Borštnikovo srečanje, Moment, GT22; r. Živa Bizovičar), avtorskih projektih Od kod, dekle, si ti doma (AGRFT, Cankarjev dom; z Leo Mihevc), Razmetana soba (LGL; s Klemnom Kovačičem) in Žene v testu (SNG Drama Ljubljana; r. Živa Bizovičar). Žene v testu so bile nagrajene s Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame, nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v minuli sezoni in Borštnikovo nagrado za celostni pristop k obdelavi materiala. Od kod, dekle, si ti doma je bila uvrščena v tekmovalni program 53. Tedna slovenske drame in spremljevalni program 58. Borštnikovega srečanja, Razmetana soba pa v spremljevalni program 53. Tedna slovenske drame.
9. maja 2024 napovedujejo premiero predstave SKINI MI SE S KURSA.
Koncept za predstavo je po motivih Othella Williama Shakespeara pripravil Matjaž Pograjc, ki predstavo tudi režira in skrbi za dramaturgijo. V igralski zasedbi bodo nastopali Klara Kastelec, Rada Kovačević, Jurica Marčec in Kristina Tini Rozman. Prevod besedila je pripravil Milan Jesih, v umetniški ekipi pa sodelujejo še koreograf Branko Potočan, scenograf Sandi Mikluž, kostumografinja Nataša Recer, Matjaž Pograjc in Kristina Tini Rozman bosta pripravila izbor glasbe, za likovno podobo Polona Pačnik, oblikovanje svetlobe in videa bo prav tako delo Matjaža Pograjca.
Režiser je o predstavi zapisal:
Tragedija, kot je Othello, v svoji preprostosti širokogrudno vabi k temu, da besedilne luknje teksta zakrpamo sami in s tem odpremo prostor divji svobodi naše interpretacije. Kar bo nastalo, morda ni res in morda ni tisto, kar je mislil Shakespeare, vendar bo zato predstava postala plod naše interpretativne samovolje, upajoč na to da, bodo naše blodnje tako spretno zlagane kot njegove in da bodo bolj resnične in predvsem bolj sodobne. Zato bo naša predstava vulgarna, nasilna in razburljiva, ker bo razkrila prvinske strasti v Shakespearovi igri: paranojo, seks in umore, ki so trdno zakoreninjeni v nemirnem enaindvajsetem stoletju. Nič vljudnega ne bo v našem Othellu. To ne bo več prelepa klasika o ljubosumju ali patološki ljubezni, temveč zgodba nogometnega huliganstva, Čefurjev v Ljubljani in balkanskega trapa s travarico za počez. To bo ena takšna simpatična družinska predstava, za mami prijetna glasba, za očija igralke v mini krilcih, za otroke pa gledališče mask in lutkovne domišljije. Mi smo zanalašč politično nekorektni, ker smo dovolj stari za biti neumni. Rojeni smo bili beli, umrli bomo kot črni. Zato: skini mi se s kursa, curi mi vreme, ne volim nikog kô sebe. Matjaž Pograjc
Prva ponovitev predstave bo 10. 5. 2024 ob 20.00 v Mini teatru. Vstopnice so že v prodaji.
Matjaž Pograjc, rojen leta 1967 v Ljubljani, je gledališki režiser in eden najvidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Leta 1990 je ustanovil skupino Betontanc, s katero razvija in raziskuje koreografske in fizične oblike odrskega izražanja, pri čemer uporablja ideološko usmerjene teme – zlasti iz sveta urbanega odraščanja. Drug pomemben del njegovih raziskav je posvečen besedni gledališki strukturi; s pomočjo ansambla Mladinskega gledališča Pograjc raziskuje režijski koncept, ki temelji na izvirnih interpretacijah sodobnih dramskih besedil ali prispevkih igralske ekipe. Njegova metoda interpretacije vključuje različne žanre pop kulture, pod katerimi odkriva sodobne arhetipske modele izgubljene civilizacije, kaosa, nasilja in krutosti.
S svojimi predstavami je gostoval po vsem svetu in prejel številne nagrade, med drugim Borštnikovo nagrado za posebne dosežke, nagrado Prešernovega sklada za režije v Mladinskem gledališču in Betontancu, nagrado za Najbolj prodornega koreografa-režiserja v sekciji »Top Five in New York 2000« New York Timesa (po gostovanju v gledališču La MaMa s predstavo »Skrivni seznam sončnih dni«), New York, ZDA, nagrado Villanueva za predstavo »Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?« kot ena najboljših tujih produkcij na Kubi, 2003, nagrado Marul za najboljšo režijo za predstavo »Fragile!«, Marulićevi dnevi, Split, Hrvaška, Grand Prix Borštnikovega srečanja za predstavo »Fragile!«, Maribor, Slovenija.
