Slovenska kinoteka bo med 19. in 21. aprilom postala dom neodvisne slovenske filmske produkcije, ki se bo skozi projekcije prikazala v vsej svoji raznolikosti. Festival neodvisnega filma je prikaz celotnega delovanja neodvisne filmske dejavnosti, na njem sodelujejo filmi različnih zvrsti, žanrov in dolžin.
Na letošnji razpis je prispelo 131 filmov slovenskih neodvisnih in nepoklicnih filmskih ustvarjalcev, od igranih in dokumentarnih do animiranih in eksperimentalnih filmov. V minulih letih je opazen porast produkcije celovečernih filmov, letos je takšnih kar pet. Selektor Martin Draksler je v letošnji tekmovalni program izbral 19 kratkih in en celovečerni film. V spremljevalnem programu si bo možno ogledati tudi nagrajene filme lanskega Svetovnega festivala neprofesionalnega/neodvisnega filma mednarodne zveze UNICA (Union Internationale du Cinéma), katerega član je tudi JSKD.
Na Festivalu neodvisnega filma se bo z dvema kratkima filmoma predstavil tudi režiser Oskar Šubic. Ideja za film Z avtom, ki je zgodba o zaupanju, odraslosti in bratovskem odnosu, se je porodila med lanskimi pomladnimi dnevi, sodelovanje pa se je začelo s sms-om. »Navdušeno sms sporočilo s premiso filma sem poslal Andražu, soscenaristu in direktorju fotografije. Odločila sva se, da je to to in da bova skupaj razvijala scenarij. Film smo snemali na koncu poletnih počitnic in ga končali malo pred koncem leta,« je povedal Šubic. »Nekoč je neki pameten filmar rekel, da se filmarije človek ne more naučiti, ampak jo mora doživeti. Vsebina filma je preplet doživljajev, trenutkov in občutkov, ki smo jih doživeli ustvarjalci, ali pa smo videli, kako so jih doživljali naši bližnji. Inspiracija za nastanek konca filma pa je bil stavek s potovanja, ko smo se z avtom vozili po Nizozemski: »A misliš, da če na tem počivališču prespimo, se bomo jutri zbudil nekje sred Romunije?« Na festivalu se bo predstavil tudi s filmom Krasendom, ki se ukvarja z vračanjem domov, ki pa je včasih tudi pot v neznano. (Utrinek iz filma Z avtom, vir: JSKD in Slovenska kinoteka)
Na festivalu si bo moč ogledati tudi filma režiserja Jana Fabrisa, ki se s svojo ekipo že nekaj let redno uvršča na festival. Letos so se nanj uvrstili s filmoma Voajerka in Hladno modra. »Pri Voajerki je glavna ideja izšla iz citata pisateljice in pesnice Olge Tokarczuk, ki se pojavi v uvodni špici: »Človek, ki ga vidiš, ne obstaja zato, ker ga vidiš, temveč zato, ker on gleda tebe.« Pri Hladno modri so bile glavni navdih za idejo nekatere kratke zgodbe dramatika in scenarista Hanifa Kureishija in njegov intervju, ki ga je imel ob obisku v Ljubljani. Obe zgodbi in liki so se potem razvijali okrog teh idej. Produkciji obeh filmov smo vodili vzporedno, saj sta filma motivno in tematsko zelo prepletena. Začeli smo maja 2023 in zaključili februarja 2024, kar pomeni, da sta produkciji obeh filmov trajali približno devet mesecev. Očitna časovna razlika pa je bila pri pisanju scenarija, saj je Voajerka s presledki nastajala približno leto in pol, Hladno modra pa je bila napisana v dobrem mesecu dni,« je o ustvarjanju filmov povedal Fabris. (Utrinek iz filma Voajerka, vir: JSKD in Slovenska kinoteka)
CELOTNI PROGRAM
V okviru festivala JSKD prireja tudi okroglo mizo Distribucija kratkih filmov, velika težava neodvisnega filma je namreč prav distribucija. Gostje bodo spregovorili o možnostih distribucije neodvisnega filma v kinih, na festivalih, televizijah in spletnih platformah, pa tudi o tem, kako lahko film v poplavi komercialnih blockbusterjev najde svoje občinstvo. Festival bo spremljala strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo avtorica animiranih filmov Milanka Fabjančič, režiser Blaž Švent ter igralec Petja Labović. Na zaključnem večeru bo žirija podelila prestižne kipce za najboljši film festivala in tri posebne omembe festivala.
Pojem neodvisnega filma ima dva obraza. V okoljih z razvito filmsko industrijo in prevladujočo kinematografijo, ki duši vsako drugačnost, gre za male, neodvisne producente, ki imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju avtorskega pristopa k filmski ustvarjalnosti. V produkcijsko manj razvitih okoljih, kot je slovensko, gre predvsem za neodvisne avtorje in filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, temveč oblikuje svojo posebno nišo. Neodvisni karakter daje filmu neodvisna drža njegovih ustvarjalcev, ki se večkrat ne ozirajo na to, ali bo film ugajal širokemu krogu gledalcev ali ne. Takšen film je osvobojen (samo)cenzure, je progresiven, raziskovalen, drzen in si dovoli delati napake v iskanju neke nove filmske poetike. Skratka – je svoboden.
