Programska platforma Dramina knjižnica je obogatena za nov zvočni posnetek, ki vsebinsko zaokrožuje izbor kratke proze 19. stoletja: Ivanu Tavčarju, Josipu Jurčiču in Franu Saleškemu Finžgarju se z zbirko Podobe iz sanj (1917) pridružuje Ivan Cankar. Uvod v novo zvočno kompozicijo sestavljata kratka odlomka iz spominov J. C. Oblaka o glasilu Zadruga in iz pogovora Izidorja Cankarja z Ivanom Cankarjem na Rožniku. Sledi pet črtic: Vrzdenec, Otroci in starci, Tisto vprašanje, Edina beseda in Peter Klepec, ki zaživijo v dialoških interpretacijah Benjamina Krnetića, Borisa Mihalja in Vanje Plut.
Povezava na Dramino knjižnico, kjer je objavljena zvočna kompozicija Podobe iz sanj
Izbrana besedila sledijo vsebinski logiki in pomenskemu razponu in se ne ukvarjajo z zaporedjem nastanka. Vodja in urednica Dramine knjižnice Tatjana Stanič je o izboru Cankarjeve zbirke črtic Podobe iz sanj zapisala: »Ta odločitev sledi konceptu zbirke, ki poleg poezije ubeseduje zlasti razvoj slovenske kratke proze. Narekuje pa jo tudi nadčasovnost tematike, ki z izpovedovanjem bivanjske stiske v tesnobnem, s katastrofo zaznamovanem času in z izražanjem hrepenenja po odrešitvi v lepoti in ljubezni pretresljivo ustreza negotovemu času, v katerem živimo.«
Letošnja ponudba Dramine knjižnice je posvečena najpomembnejšemu avtorju iz prve polovice 20. stoletja in enemu največjih slovenskih literarnih ustvarjalcev vseh časov, Ivanu Cankarju. Iz njegovega obsežnega opusa poezije, kratke proze, romanov in dramatike ter polemičnega in esejističnega pisanja smo v sklopu predstavitve poezije moderne v sezoni 2020/21 že objavili zvočni posnetek pesniške zbirke Erotika, ki jo igralci Iva Babić, Silva Čušin, Zvone Hribar in Maja Končar interpretirajo v celoti.
Za izbor gradiva in govorno podobo zadnjega letošnjega sklopa je poskrbela Tatjana Stanič, snemalec in montažer je bil Luka Kavčič, za organizacijo snemanja je skrbela gledališka pedagoginja Drame Špela Šinigoj. V sezoni 2024/25 načrtujemo ponoven obrat k poeziji, nadaljevali bomo s kronološkim izborom in se posvetili poeziji med obema vojnama s poudarkom na ustvarjanju Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in Antona Podbevška.
Miha Maleš je leta 1943 zapisal spomine Zofke Resnikove, por. Kaiser, o tem, kako je nastajala ta zbirka: Leta 1916 je pisal Podobe iz sanj – po večini tudi v ’Rožcah’ med tretjo in šesto popoldne. Večkrat je Zofko prosil, naj ne pušča gostov v zadnjo sobo in naj ga kar zaklene. To je tudi storila. (…) Ko je Milena odšla in je Zofka odklenila vrata, da bi mu povedala, kdo ga je iskal, je Cankar ves vročičen planil k njej in jo potiskal nazaj čez prag: ”Pusti me, Zofka … pojdi … veš, smrt, prava strašna smrt je pri meni … oblečena je v generala in perjanico ima na glavi … pogovarjam se z njo …” Zofka pravi: ”Strmela sem začudena v njegov obraz, iz katerega je sijala neka resnična groza – silno sem se prestrašila in sem bila tisti trenutek prepričana, da se mu je zmešalo.”
Pisal je tedaj Gospoda stotnika.
Ivan Cankar
Podobe iz sanj
PET ČRTIC
UVOD
»Jaz sem optimist ves, kar me je. Kako bi človek sicer delal in se trudil, če bi vedel, da je vse zastonj? Jaz upam v bodočnost našega naroda; to upanje izraža Župančič jasno in veselo, jaz pa v satiri, tragiki in paradoksu.«
Iz pogovora Izidorja Cankarja z Ivanom Cankarjem na Rožniku. Bralec: Boris Mihalj
VRZDENEC
»Človek, ki je imel pelin za kosilo in pelin za večerjo, ki je škropil ljubezen, koderkoli je hodil, sam pa ni okusil nobene kaplje, si natihem, prav na skritem dnu svoje duše ustvari svetle sanje, brez katerih bi moral skoprneti od hudega.«
Bralca: Vanja Plut in Benjamin Krnetić
OTROCI IN STARCI
»Pošta je bila oznanila, da je oče ‘padel’ na Laškem.«
Bralca: Boris Mihalj in Vanja Plut
TISTO VPRAŠANJE
»Ali kakor sem romal, morda sedem noči in dalj, konca ni bilo nikjer, ne stene ne vrat nikjer.«
Bralca: Benjamin Krnetić in Vanja Plut
EDINA BESEDA
»Nekoč so raznesli po našem kraju, da je umrl zakrknjen brezbožnež, ki se mu še na mrtvaški postelji pozna, da se ni bil spravil ne s tem ne z onim svetom; …«
Bralca: Vanja Plut in Boris Mihalj
PETER KLEPEC
»Služil je vdano in potrpežljivo; ni le ubogal, kar so mu ukazali, temveč tudi radovoljno se je ponižal, kadarkoli je dala prilika; …«
Bralca: Vanja Plut in Benjamin Krnetić
