Četrtek, 16. 5., ob 19. uri
Spati s tigrom
Sleeping With A Tiger
Ob razstavi Marie Lassnig: Risbe in slike
Režija in scenarij: Anja Salomonowitz
Igrajo: Birgit Minichmayr, Johanna Orsini, Oskar Haag, Lukas Watzl
Produkcija: coop99 Filmproduktion
Filmu sledi pogovor z režiserko Anjo Salomonowitz.
Spati s tigrom Anje Salomonowitz je poetični portret avstrijske slikarke Marie Lassnig (Birgit Minichmayr). Nadarjen otrok, zapuščena hči, odločna ženska, osamljena umetnica, raziskovalka notranjih svetov, opevana slikarka – vse življenje išče Maria Lassnig svoj osebni umetniški izraz. Iskanje je vedno boj, ko trči v umetniški svet, v katerem prevladujejo moški, ter posveti vso svojo bit prinašanju svojih izkušenj in bolečine na platnu. Ko ji uspe in končno postane slavna umetnica, tudi to stori po svoje.
Spati s tigrom je biografski film s samosvojo obliko. Slikarko Mario Lassnig uteleša igralka Birgit Minichmayr v vseh starostih – ne glede na to, ali je stara 6, 19, 64 ali 94 let. Skozi čas se premika kot večno enaka oseba. Birgit Minichmayr vedno igra Mario Lassnig; umetniški prevod slikarkinega duševnega stanja. O Marii Lassnig pravijo, da je bila brez starosti: modra je bila že kot mlado dekle, po srcu pa je ostala mlada tudi v starih letih. Film fizično dejanje slikanja, »videti in občutiti svet od znotraj navzven«, prevaja tudi v filmski jezik, s čimer poskuša naslikati notranji portret te izjemne umetnice. Film torej ni več zgolj biografski, ampak je evokativna, slikovita vizija o tem, da spomini in občutki niso zasidrani v času, temveč lahko kadarkoli prikličejo podobe.
Spati s tigrom pripoveduje zgodbo o prebujanju ženske, rojene leta 1919 na avstrijskem Koroškem. Odraščala je z babico in pozneje z mamo, ki jo je naučila, da ženska lahko obstaja le ob moškem. Celo avantgarda je krepila moško prevlado v družbi in umetnosti in ko je deset let mlajši Arnulf Rainer postal njen partner, je morala mlada umetnica prenašati številna ponižanja kot Reinerjev epigon, kar je, kot je dejala, »močno vplivalo na moje srce«.
Anja Salomonowitz je ustvarila film, ki je radikalno feministično delo in kot takšno daleč od tipične biografske pripovedi. V njem se odraža vizionarski pristop k umetnosti Marie Lassnig, predstavlja pa tudi koncept zavedanja telesa, tako značilen za delo Marie Lassnig.
Filma 34. Liffa
Sobota, 12. maja 2024, ob 19. uri
Interesno območje
The Zone of Interest
ZDA, Velika Britanija, Poljska U, 105′
Režija: Jonathan Glazer
Scenarij: Jonathan Glazer, Martin Amis (roman)
Fotografija: Lukasz Zal
Igrajo: Sandra Hüller, Christian Friedel, Freya Kreutzkam, Ralph Herforth, Max Beck, Ralf Zillmann, Sascha Maaz, Lilli Falk, Marie Rosa Tietjen, Nele Ahrensmeier
Podnapisi: slovenščina
Jezik: nemščina, poljščina, angleščina
Distribucija: Fivia d.o.o.
Festivali, nagrade (izbor): Cannes 2023 (velika nagrada žirije/Grand Prix, nagrada FIPRESCI/FIPRESCI Prize), Telluride 2023, Toronto 2023, San Sebastian 2023, New York 2023, London 2023
Britanski režiser Jonathan Glazer je po predlogi romana Martina Amisa posnel film o holokavstu, kakršnega še nismo videli. Velika nagrada žirije na festivalu v Cannesu.
Rudolf Höss je komandant v nemški vojski v drugi svetovni vojni. Skupaj z ženo Hedwig in otroki živi v idilični hiši, od katere je neokrnjena narava le korak oddaljena. To je popolno okolje za vzgojo otrok: tam se lahko v miru igrajo, medtem ko mati skrbi za vrt, ob koncu dneva pa se družina zbere pri večerji. Nekaj je pri Hössovih vendarle drugače. Njihovo posestvo meji na koncentracijsko taborišče Auschwitz. A to družine prav nič ne moti pri vsakodnevnih opravilih. Občasni streli, kriki in prah, ki ga prinese iz dimnikov, so samo bežna motnja v ozadju, ob kateri nihče ne trene z očesom.
»Najhujši zločin in tragedija je, da je človek to storil sočloveku. Ustreza nam, da se od njih čim bolj distanciramo, z mislijo, da sami takšnega vedenja nismo zmožni, vendar bi morali biti v to manj prepričani.« (Jonathan Glazer)
Petek, 17. maja 2024, ob 19. uri
Nesrečna bitja
Poor Things
Irska, VB, ZDA, 2023, 141′
Režija: Yorgos Lanthimos
Scenarij: Tony McNamara, Alasdair Gray (roman)
Fotografija: Robbie Ryan
Igrajo: Emma Stone, Willem Dafoe, Mark Ruffalo, Vicki Pepperdine, Ramy Youssef, Jack Barton, Charlie Hiscock, Attila Dobai, Emma Hindle, Anders Olof Grundberg
Podnapisi: slovenščina
Jezik: angleščina
Distribucija: Blitz film & video distribution d.o.o.
Festivali, nagrade (izbor): Benetke/Venice 2023 (zlati lev/Golden Lion), Telluride 2023, Zürich/Zurich 2023, New York 2023, London 2023
Fantazijska zgodba o mladi ženski Belli Baxter, ki jo k življenju obudi briljanten in nekonvencionalen znanstvenik dr. Godwin Baxter. Zmagovalec Benetk 2023.
Dr. Godwin Baxter je iznakažen znanstvenik, ki v svoji razkošni vili opravlja eksperimente na živih bitjih, tako na živalih kot na ljudeh. Njegov osrednji projekt je Bella Baxter, mladenka, ki kaže očitne znake zaostalosti v duševnem razvoju. A Belli gre vse bolje. Njeno vedenje je vse bolj podobno normalnim ljudem in kmalu se v njej pojavi želja, da bi pogledala, kaj se skriva za zidovi Baxterjeve vile. Ker ne želi več biti zaprta, s pretkanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom zbeži in se odpravi na potovanje po različnih deželah. Tako se za Bello začne učenje o sodobnem svetu, polnem nepravic in neekanosti, do katerih nima prav nikakršne strpnosti.
»Navdušujoča in zabavna dogodivščina se ukvarja z vprašanji patriarhata, lastništva in feminizma ter s filozofskimi razpravami o človeški naravi, da ne omenjamo kočljivega vprašanja prostitucije in spolne svobode. Lanthimos ter njegova igralska in filmska ekipa so skupaj pričarali poslastico, ki je – tako njena protagonistka – ekscentrična, bistra, rahlo temačna, privlačnega videza in hudičevo očarljiva.« (Jo-Ann Titmarsh, London Evening Standard)
Kosovelova dvorana, 6’30, 5’30* EUR
Ponedeljek, 20. maja 2024, ob 20. uri
Čebelji dnevnik
Tagebuch einer Biene
Nemčija, 2021, 92′
Režija: Dennis Wells
Ob svetovnem dnevu čebel in 12. obletnici urbanega čebelarstva Cankarjevega doma
V dokumentarnem filmu nam zimska in poletna čebela skozi svoje oči predstavita razburljivo popotovanje čebele od izleganja do oblikovanja nove čebelje družine. Triletno snemanje je z najnovejšo tehnologijo in naknadno obdelavo omogočilo edinstven vizualni jezik, ki prinaša povsem nov vpogled v svet čebel. Med drugim bomo videli, kako raznolike značaje imajo čebele in kako različne spretnosti obvladajo. Film je primeren tako za mlajše kot starejše ljubitelje in raziskovalce čebel.
»Leta 2016 sem z izvedencem za čebele, profesorjem Tugrulom Girayem iz Portorika, snemal dokumentarec o divjih čebelah. Čisto mimogrede je pripomnil, da čebele tudi sanjajo. Nisem vedel niti, da čebele spijo (menda včasih celo smrčijo), kaj šele, da sanjajo. Vprašal sem ga, kako to ve. Pojasnil je, da med spanjem svoje tipalke premikajo na zelo nenavaden in poseben način, enako kot med letom. Zato je domneval, da sanjajo. Kot psi, ki v spanju premikajo tace ali zavijajo. Seveda pa nihče ne ve, o čem sanjajo.« Dennis Wells
