Danes je pred SNG Maribor potekala novinarska konferenca, na kateri je umetniški direktor festivala Aleš Novak podrobneje predstavil program 59. Borštnikovega srečanja, razkrili pa so tudi prejemnika Borštnikovega prstana.
Borštnikovo srečanje bo v Mariboru potekalo med 3. in 16. junijem, programsko jedro festivala predstavlja dvanajst zelo različnih, a vselej vrhunskih slovenskih uprizoritev, ki jih je izbral selektor Blaž Lukan in se bodo potegovale za festivalske nagrade. »Večina predstav se osredotoča na subjekte, ki odražajo sodobnega človeka z razpršenim fokusom in s temeljno nemočjo v družbenih vlogah. In tako se predstave v letošnjem izboru najsibo subtilno, neposredno ali metaforično zadirajo v družbena, družinska, partnerska razmerja, v zatiralske sisteme, v na videz neprebojno korporativno in medijsko realnost ter v sama srca različnih zanikovalskih mehanizmov (rasizma, seksizma, homofobije, ksenofobije …) in pri tem izpostavljajo eno najizrazitejših tem izbora, delno pa tudi nabora, temo nasilja,« je v utemeljitvi februarja pojasnil selektor.
Izbor predstav v tekmovalnem programu zaokrožuje izbor slovenskih in tujih uprizoritev v spremljevalnem programu umetniškega direktorja, ob tem pa je Borštnikovo srečanje pripravilo tudi svojo prvo mednarodno festivalsko koprodukcijo, uprizoritev Konec sveta v treh dejanjih v režiji Selme Spahić, ki bo slovensko premiero doživela v torek, 4. junija, v SNG Maribor. Uprizoritev je nastala v sodelovanju z Zagrebškim gledališčem mladih in Beograjskim dramskim gledališčem v okviru mednarodnega projekta Sence pandemije: skriti glasovi, na podlagi besedil treh sodobnih avtoric – Kristine Kegljen Pod krilom, Katje Gorečan Aktivistke in Tijane Grumić Svet si zasluži konec sveta –, v sijajni igralski zasedbi sodeluje tudi srbska igralka Mirjana Karanović.
Slavnostna otvoritev festivala bo v petek, 7. junija, ob 20. uri s predstavo Soul Chain/Vezi duš mednarodno uveljavljene koreografinje Sharon Eyal v izvedbi tanzmainz, ki deluje pri nemškem državnem gledališču Staatstheater Mainz. Iz tujine prihajajo še nekatere odmevne uprizoritve z evropskih gledaliških odrov in festivalov: Angel zgodovine v produkciji Sotterraneo (IT), Svetovja v produkciji Compagnie Mossoux-Bonté (BE) in ob koncu še iz hrvaškega puljskega gledališča uprizoritev Mati in otrok v režiji Matije Ferlina.
Tudi letošnji program uprizoritev bodo dopolnjevali številni strokovni dogodki, pogovori o predstavah, predstavitve strokovne literature in pogovori z gledališkimi ustvarjalci. V okviru obsežnega strokovnega programa bo v sodelovanju z Masko Ljubljana potekala dvodnevna mednarodna konferenca o dokumentarnem gledališču, ki jo bo dopolnil performans španske umetnice Maríe San Miguel Veliki krst. V sodelovanju z Društvom slovenskih gledaliških kritikov in teatrologov festival pripravlja okroglo mizo o gledališki kritiki, izvedena bosta pogovora o mladi slovenski dramaturgiji ter gledališki fotografiji, Društvo literarnih prevajalcev pripravlja posvet o dramskih prevodih, Združenje dramskih umetnikov Slovenije pa bo predstavilo certifikat Iskra. Potekali bodo pogovori o novih gledaliških publikacijah, na ogled bodo fotografske razstave Toneta Stojka, Damjana Švarca ter festivalskega fotografa Boštjana Laha. V sodelovanju z UL AGRFT festival tudi letos pripravlja Študentsko gledališče z izborom študentskih produkcij in s študentskimi delavnicami.
Umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak je razkril letošnjega prejemnika najpomembnejše slovenske igralske nagrade – Borštnikovega prstana. Strokovna žirija v sestavi Blaž Lukan, Alen Jelen, Nataša Matjašec Rošker, Aleš Novak in Ana Perne je izbrala prvaka SNG Drama Ljubljana Branka Šturbeja.
»Igralec Branko Šturbej je v slovenskem gledališču prisoten že štirideset let. Takoj po zaključku študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kjer je odigral prve vidne vloge in prejel tudi prve nagrade. Potem ko je režiser Tomaž Pandur prevzel ravnateljstvo mariborske Drame, se je Šturbej preselil nazaj v rojstno mesto, kjer je ostal ves čas Pandurjevega ravnateljevanja. Od leta 1990 je odigral vrsto izjemnih vlog v njegovih režijah (npr. Mefista v Faustu, Hamleta, Danteja v Božanski komediji in Miškina v Ruski misiji), pa tudi v uprizoritvah drugih režiserjev (npr. Vojčka, Karla Grossmana v Ameriki in Georgea v Kdo se boji Virginie Woolf?), ki pomenijo prvi vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja; za omenjeni opus je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1997 naprej igralsko ustvarja v ljubljanski Drami in tudi v drugih slovenskih gledališčih (gostoval je skoraj v vseh), na neinstitucionalni sceni ter na televiziji in pri filmu, že dvajset let pa na UL AGRFT poučuje dramsko igro. Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako ‘naivnostjo’ in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni ‘tehnični’ virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, ‘iz resničnega epicentra gledališča,« je v imenu žirije za Borštnikov prstan zapisal Blaž Lukan.
Branko Šturbej bo prstan prejel na sklepni slovesnosti s podelitvijo nagrad v režiji Maše Pelko, ki bo na sporedu v nedeljo, 16. junija, ob 20. uri. Prireditev si bo mogoče ogledati tudi v neposrednem prenosu na TV Slovenija.
