Začetek poletja bo v slovenski prestolnici znova zaznamoval drugi mednarodni festival Baletne noči, ki sta ga lani ustanovila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana. Festival so tudi letos pripravili s skupnimi močmi, k sodelovanju pa so povabili tudi baletnike ter goste iz Latvije, Romunije in Hrvaške. Od 16. do 19. junija se bodo na odrih Cankarjevega doma zvrstile tri gostujoče plesne predstave: Rajmonda Romunskega narodnega baleta iz Bukarešte, Nižinski Latvijskega narodnega baleta in Romeo in Julija HNK Ivana pl. Zajca Reka; ljubljanski baletni ansambel pa bo s predstavo Trnuljčica nastopil v svoji operni hiši.
Druga izdaja festivala je posvečena baletnemu fenomenu – legendarnemu koreografu in baletnemu plesalcu Vaclavu Nižinskemu, ki je od leta 1913 kot član baletne skupine Ruski balet ustvarjal koreografije, ki še danes veljajo za revolucionarne in sodobne.
Direktor SNG Opera in balet Ljubljana, Staš Ravter, ob predstavitvi letošnjega festivala: »Spoznavamo, da se balet zelo popularizira, predvsem med mladimi. Veseli me tudi, da mednarodna udeležba velikih baletnih ansamblov širi baletno umetnost. Dobra organizacija, kakovost programa, odmevnost festivala in dober obisk lani so zagotovo odlična popotnica za drugo izdajo festivala.«
Rdeča nit drugega mednarodnega plesnega festivala Baletne noči je ustvarjalni opus Vaclava Nižinskega. Kot predfestivalski dogodek bo tako že 13. junija v Kosovelovi dvorani na sporedu dokumentarni film Nižinski, duša v izgnanstvu. Dokumentarec Elisabeth Kapnist predstavi dve plati Nižinskega, njegovo umetniško genialnost na eni strani in postopen potop v norost na drugi. Dokumentarnemu filmu bo sledil pogovor s Prešernovim nagrajencem dr. Henrikom Neubauerjem.
Otvoritveni dan, 16. junija, se bo začel z odprtjem razstave Nižinski: Posvečen v ples v Veliki sprejemni dvorani, ki bo obiskovalce s fotografijo, videom in kreativnim snovanjem prostora popeljala skozi umetnikovo burno življenje. Izpostavila bo tudi njegovo najbolj znano koreografsko delo Posvetitev pomladi s praizvedbo 29. maja 1913 v pariškem Gledališču Elizejskih poljan na avantgardno glasbo skladatelja Igorja Stravinskega. Uprizoritev je izzvala buren odziv občinstva, a vendar sprožila tudi ustvarjalni val, ki se še danes odraža v številnih koreografskih metamorfozah. Posvetitev pomladi je tudi v našem prostoru odzvanjala v snovanju številnih priznanih koreografov vse do zadnjih del Edwarda Cluga, Renata Zanelle in Matjaža Fariča, ki je na to temo ustvaril celo lutkovni balet.
Uvodna predstava drugega Mednarodnega plesnega festivala Baletne noči bo pripadla predstavi Rajmonda, eni izmed zadnjih velikih mojstrovin slavnega koreografa Mariusa Petipaja. V baletu je Marius Petipa združil vse svoje veščine in izkušnje ter ustvaril zrelo koreografsko delo, pri katerem ne navdušuje le prikaz klasične baletne tehnike, temveč tudi očarljivost bleščečih karakternih plesov. To klasično delo baletnega repertoarja bo na odru Gallusove dvorane izvedel Romunski narodni balet iz Bukarešte v zasedbi 68 plesalcev.
V ponedeljek, 17. junija, se Baletne noči s predstavo Trnuljčica iz Cankarjevega doma selijo v ljubljansko operno hišo. Balet še danes velja za najčistejše delo klasičnega baletnega repertoarja ter je pomembno tudi zaradi zgodovinskega srečanja najpomembnejših in največjih umetnikov: Čajkovskega in Petipaja. Prvi je po neuspehu danes morda najbolj znanega baleta Labodje jezero za dalj časa prenehal ustvarjati baletno glasbo, drugi pa je svoji nagnjenosti k zahodni baletni tradiciji, sloneči predvsem na francoski šoli in njenem slogu, dodal še elemente domače ruske baletne šole in v 19. stoletju razvito italijansko šolo ter tako izdelal lasten slog, ki je takoj zaslovel kot eleganten, aristokratski in briljanten, hkrati pa tekoč in ruski. Petipa se je dodobra zgledoval po že uveljavljenem klasičnem slogu baletne predstave, za katero sta do tedaj pisala glasbo v glavnem le Cesare Pugni in Ludwig Minkus. Čajkovski mu je potrpežljivo sledil in Trnuljčica je za vedno obveljala kot najmočnejše in najbolj izpopolnjeno Petipajevo delo, v katerem se je koreograf oprijel dolgega, težkega in trdovratnega iskanja povezave med simfonično sintezo in koreografijo.
V vsej pravljični lepoti bosta balet Trnuljčica predstavila Baletni ansambel in orkester SNG Opera in balet Ljubljana z dirigentom Arytonom Desmpelaerejem.
Na odru Linhartove dvorane bo v torek, 18. junija, na ogled balet Nižinski Latvijskega narodnega baleta, v koreografiji Marca Goeckeja. Gre za sodobno baletno predstavo, ki razkriva najpomembnejše trenutke v življenju Nižinskega ter prikazuje, kako tesno sta povezani umetnost in norost. Balet na glasbo Chopina in Debussyja uporablja Goeckejev značilni minimalistični vokabular, živahen slog ter osredotočenost na svetlobo in sence. Marco Goecke je prejemnik številnih nagrad, med njimi tudi laskavega naziva koreograf leta 2021 (revija Tanz magazine) in italijanske nagrade 2017 Danza & Danza prav za koreografijo Nižinski kot najboljšo koreografijo leta.
Na zadnji festivalski večer, 19. junija, bo v Gallusovi dvorani z baletom Romeo in Julija gostoval HNK Ivana pl. Zajca Reka. O predstavi, ki jo s prepoznavnim koreografskim slogom podčrtuje koreograf Jiří Bubeníček, je Andrej Jaklič, vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa, zapisal naslednje: »Balet Romeo in Julija odlično odseva navdušenje ob zaljubljenosti in željo, da bi ta občutek trajal večno, kljub neugodnim okoliščinam. To zgodbo pogosto pojmujemo kot zgodbo o ljubezni in njeni moči, čeprav so teme predstave predvsem nasilje in kaos, zmeda in smrt. Zgodba prinaša veliko kontrastov in čustev, ki jih morajo plesalci prestati v uri in pol. Ostati morajo odprti in dovzetni za vse ter čutiti spremembe v globini svojega srca na najbolj iskren način.«
