Poleg številnih nagrad, ki so jih v letošnjem letu prejeli igralci in ustvarjalci predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem, so sezono okronali s kar petimi nagradami na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje.
Uprizoritev Razpoka avtorice Rrose Sélavy je strokovna žirija nagradila s kar petimi nagradami, in sicer:
Jernej Gašperin – Borštnikova nagrada za igro
Iz obrazložitve: Jernej Gašperin se potopi v Noaha igrivo, malce provokativno in ljubeče. Njegovo postopno prehajanje iz družbeno angažirane intelektualne skrbi za okolje v izgubo vere v demokracijo ter osmišljanje sebe z aktivizmom premišljeno dozira s hkratnim zmanjševanjem ljubezni do Celeste, v katerem je krut, frustriran, pasivno agresiven, hkrati pa nežen in obžalujoč. Noaha mu uspe oblikovati s takšno mero človečnosti, da bi bil zlahka kdorkoli med nami. Sprehodi nas skozi čustveno, psihično, socialno ter finančno potapljanje, potovanje po tanki meji med aktivizmom in norostjo pa skrbno uravnoteži ter kljub posesivnosti do Celeste in vedno večji izolaciji od družbe ne izgubi naše empatije niti takrat, ko postane radikalen.
Diana Kolenc – Borštnikova nagrada za mlado igralko
Iz obrazložitve: Diana Kolenc utelesi Celeste z mehko prepričljivostjo ter blago odločnostjo. Prehajanje med različnimi stanji – iz zatrapanosti v ljubezen, pogrezanje v skrb za Noaha, pa v zamero, jezo, negotovost, strah in obsesivnost – poteka počasi in neslišno, zato ga skoraj ne opazimo, vsak njen korak se zdi logičen. Diana ustvari Celeste, ki Noahu sledi tako nežno in ljubeče, kot bi gledali tango, skoznjo pa sevata utrujenost od sistema in pretresljiva želja po ljubezni, bližini ter osmišljanju sebe in sveta.
Jan Krmelj – Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
Iz obrazložitve: Režiser Jan Krmelj nas v uprizoritvi Razpoka domiselno in spretno s pomočjo zanimivih ter predvsem izvirnih scenskih rešitev pritegne v zgodbo glavnih junakov. Multimedijski režijski postopek (z uporabo videa, kamere in mikrofonov) se skozi predstavo izkazuje kot večkratno upravičen. Na odru je ustvarjen realističen, toda na svoj način tudi virtualen svet, poln strahu in preganjavice, v katerem prepoznavamo tudi del lastne izkušnje – to je svet, ki je napolnjen s skupnimi strahovi in negotovostjo. To čustveno lego je uspel režiser z izjemno natančnostjo posredovati od začetka do konca predstave – ter z odra med občinstvo.
Lin Japelj – Borštnikova nagrada za scenografijo
Iz obrazložitve: Ta izmuzljiva uprizoritev je pravzaprav vaja v rekonstrukciji; in scenografija, ki jo je zasnoval Lin Japelj, se izkazuje kot temeljni del tega postopka. S kombinacijo elementov industrijskega in domačnega omogoča premišljeno vključitev videa, tematike nadzora ter paranoje pa priziva na način, ki ni pretiran. Hlad, ki veje iz predstave, pri tem uravnoteži s prebliski lepote.
Val Fürst in Pavel Panon – Borštnikova nagrada za glasbo
Iz obrazložitve: Val Fürst in Pavel Panon v uprizoritvi Razpoka s svojo glasbo diskretno oblikujeta svet, ki je napolnjen z nenehno napetostjo in negotovostjo. Toda glasba pri tem ni vsiljiva – na trenutke je že skoraj nezaznavna, a tudi kadar je ni, imamo vseeno občutek, kot da je ves čas prisotna. Na ta način gradi prepričljivo vzdušje, ki prispeva k temu, da se osnovno čustvo te predstave naseli tudi v gledalca.
