Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
V Stari elektrarni so praznovali uspešen zaključek 27. mednarodnega festivala Mladi levi in 20. obletnico vzpostavitve Stare elektrarne, edinstvenega prostora sodobnih uprizoritvenih umetnosti pri nas.
Avgusta 2004 so na festivalu Mladi levi z dogodkom Če nas ne bi bilo, bi si nas morali izmisliti odprli prenovljeno dvorano Stare elektrarne. V 20 letih delovanja je Stara elektrarna postala pomembno središče uprizoritvenih umetnosti, gostila je več kot 4000 dogodkov, pri katerih je sodelovalo 352 različnih umetnic_kov ter številne_i druge_i soustvarjalke_ci, gostila je več kot 180.000 obiskovalk_cev.
Na praznovanju sta občinstvo najprej nagovorili ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko ter vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, mar. Mateja Demšič.
»Stara mestna elektrarna je izšla iz konkretne potrebe ustvarjalk in ustvarjalcev ter vztrajnega zagovorniškega dela in vizije ekipe Bunkerja in žal prezgodaj preminule Nevenke Koprivšek. V dvajsetih letih je ta prostor postal središče ustvarjalnosti in skupnosti, brez katerega si ne moremo predstavljati sodobnih uprizoritvenih umetnosti in sodobnega plesa. Zato si na Ministrstvu za kulturo s partnerji prizadevamo, da status Stare mestne elektrarne dolgoročno uredimo in jo tudi zanamcem namenimo za čudovito in navdihujoče središče sodobne umetnosti.« dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo
»Danes se s ponosom in hvaležnostjo oziramo na preteklih 20 let delovanja zavoda Bunker, ki je v tem času postal nepogrešljiv del kulturnega tkiva našega mesta. S svojo predanostjo in vizijo je močno prispeval k razvoju kulturnega dogajanja v Ljubljani, pri čemer je Stara mestna elektrarna postala simbol sodobne umetnosti in inovativnih praks. Danes je dan, ko se s hvaležnostjo spominjamo Nevenke Koprivšek, brez katere Ljubljana ne bi bila mesto pogumnega ustvarjanja.« mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana
NAGRADE ZLATA STRELA
Ob dvajsetletnici Stare elektrarne so se v Bunkerju odločili, da začnejo podeljevati sezonske nagrade zlata strela. Z nagrado izpostavljajo presežke, dosežke in zasluge v pretekli sezoni Stare elektrarne. Strokovno žirijo za sezono 2023/24 so sestavljali:
Tjaša Črnigoj, filozofinja in komparativistka, režiserka
Suzana Koncut, plesalka in koreografinja sodobnega plesa, prevajalka
Gregor Butala, kritik, urednik, novinar Dnevnika
Mojca Jug, sokuratorka festivala Mladi levi in dolgoletna vodja programa Stare elektrarne
Špela Kopitar, sedanja vodja programa Stare elektrarne
Žirija je izbirala izmed šestdesetih različnih dogodkov, ki so se v sezoni odvili v Stari elektrarni. Pri izboru je imela proste roke glede kategorij in števila nagrad.
PODELJENE NAGRADE:
Nagrada ZLATA STRELA za izstopajoč dogodek sezone:
Ustvarjalna ekipa koncerta Zdej loh spokam, zdej loh grem
Nagrada ZLATA STRELA za delo z občinstvom v predstavah Časni plesi in Druge kože:
Gregor Kamnikar
Nagrada ZLATA STRELA za filozofsko predavanje Klitoris je anarhistka:
Catherine Malabou, društvo Mesto žensk in zavod Maska Ljubljana
Nagrada ZLATA STRELA za zvočno pokrajino v predstavi Za-mišljen Snježane Premuš:
Ida Hiršenfelder – beepblip
Posebna nagrada ZLATA STRELA za predanost Stari elektrarni in umetnosti:
Marjeta Pogačnik
Posebna nagrada ZLATA STRELA za dolgoletno sodelovanje in podporo:
Roman Jesenko
OBRAZLOŽITVE STROKOVNE ŽIRIJE:
Nagrado zlata strela za najbolj izstopajoč dogodek minule sezone v Stari elektrarni prejmejo avtorji_ce in izvajalci_ke koncerta Zdej loh spokam zdej loh grem v produkciji zavoda Sploh.
(Avtor besedil: Primož Čučnik, avtorji_ce in izvajalci_ke: Tomaž Grom, Nataša Živković, Polona Janežič, Eduardo Raon, Jošt Drašler in Vid Drašler, gostje večera: Andrej Fon, Cene Resnik in Jure Boršič, oblikovalka svetlobe: Špela Škulj, oblikovalec zvoka: Damjan Dobrina in producentka: Špela Trošt)
Glasbeno-performativni projekt Zdej loh spokam zdej loh grem se skozi formo koncerta sproščeno, a hkrati zavezujoče sprehaja med občutji sodobne vsakdanjosti, ki nevsiljivo rastejo iz prepleta poezije Primoža Čučnika, občutljive vokalne interpretacije Nataše Živković in glasbene pokrajine, ki jo plasti zasedba pod vodstvom Tomaža Groma. Nobena od sestavin, ki jih dopolnjujejo še videoposnetki ter drobci performativnega, pa pri tem ni v ospredju: kot koščki skupne prisotnosti se zlivajo v brezšivno celoto, ki govori – in nagovarja – na množici različnih ravni.
Zlato strelo za inovativno zvočno pokrajino v predstavi Snježane Premuš Za-mišljen prejme beepblip.
Ida Hiršenfelder alias beepblip je s svojo filigransko zvočno občutljivostjo vnesla izrazito novo avtorsko dimenzijo v prepoznavno estetiko Snježane Premuš. S preigravanjem minimalnih intervencij in raziskovanjem roba slišnega je vzpostavila svojski odnos do vprašanja, kako poslušanje vpliva na zaznavanje telesa v gibanju.
Zlato strelo za edinstveno delo z gledalkami_ci v predstavah Časni plesi in Druge kože prejme Gregor Kamnikar.
Gregor Kamnikar gledalke_ce povabi k sodelovanju na lahkoten in nepretenciozen način. Dopušča jim, da sodelujejo zgolj toliko, kot jim je udobno; hkrati pa zelo natančno, suvereno ter polnokrvno usmerja potek dogajanja. Pri svojem delu z gledalkami_ci razvija edinstven pristop, ki je nežen in subtilen ter hkrati zelo sugestiven.
Zlata strela se podeli izjemnemu filozofskemu predavanju Klitoris je anarhistka.
Catherine Malabou je s svojim pronicljivim nastopom osvetlila ženski užitek in problematizirala njegov izbris iz filozofije ter tako v naš prostor tudi prek govorjene besede na področje humanistike prinesla svežo perspektivo. Nagrada pa ni namenjena samo predavateljici, temveč tudi producentoma dogodka, Mestu žensk in Maski Ljubljana – za programsko odločitev, ki je bila angažirana in nujna.
Posebni nagradi:
Marjeta Pogačnik
Malokdo je v Stari mestni elektrarni zadnja leta preživel več časa kot Marjeta Pogačnik. Z neumornim in natančnim delom skrbi za čistočo in urejenost prostora, ki po površini presega 1100 kvadratnih metrov. Vendar je Marjeta veliko več le kot skrbnica urejenosti, je tudi najzvestejša obiskovalka predstav, verjetno ena redkih, ki lahko reče, da je videla vse, kar se je zgodilo na odru Stare elektrarne, tudi večkrat. Ob tej priložnosti se ji želimo pokloniti in zahvaliti za njeno ljubezen do gledališča, vse pogovore o umetnosti in leta neumornega dela.
Roman Jesenko
Edinstvena pozicija Stare mestne elektrarne, ki jo ima v lasti Elektro Ljubljana, v upravljanju pa Bunker, pomeni partnerstvo dveh zelo različnih skupin ljudi. A z leti so se vsi udeleženi počasi navadili drug na drugega in partnerstvo je našlo svoj ritem. Seveda pa so v vsakem partnerstvu ljudje, ki izstopajo s svojim razumevanjem in pripravljenostjo prisluhniti in pomagati. Zato se za vse sodelovanje, zanesljivost in razumevanje iskreno zahvaljujemo Romanu Jesenku.
ZLATI ČASI in PLES
Podelitvi nagrad so sledili Zlati časi – dogodek, ki so ga ustvarile Špela Frlic, Lea Kukovičič in Toni Soprano Meneglejte v sodelovanju s Tomažem Gromom in je sestavljen iz pričevanj ustvarjalk_cev, sodelavk_cev in obiskovalk_cev Stare elektrarne.
Festival Mladi levi so letos začeli v gozdu, zaključili pa doma, »matičnem odru« zadnjih let – v Stari elektrarni.
Odplesali so v novo, 21. sezono Stare elektrarne, v novo desetletje! In kot se spodobi za obletnice, so to storili s kancem nostalgije – kot na otvoritveno noč pred 20 leti so nam glasbo vrteli nekdanji člani ekipe CodeEp – DJ Borka, DJ Bakto in DJ Ozi.
Vse najboljše, Stara elektrarna!
