Nepozabna zgodba o ljubezni in prijateljstvu, morska deklica, je postdramska predstava, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrpljenje za sočloveka in odpira vprašanje za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. S tem se soočajo štiri protagonistke, ženske v poznih dvajsetih, ko na njih pritiskajo družbena pričakovanja glede njihovega intimnega in kariernega življenja, prav tako pa kot »best frendice« neredko tudi druga drugo postavljajo pred izzive, kaj pričakujejo od prijateljic in od svojih partnerjev. Od poletne ljubezni do devetletne zveze morska deklica raziskuje, kako na naša intimna življenja vplivata naraščajoči individualizem in tekmovalnost na trgu, tako kariernem kot intimnem. Če je Andersenova Mala morska deklica dala svoje telo in glas za moškega, zatem ko se je vanj zaljubila na prvi pogled, naša morska deklica raziskuje pozicijo ženskega glasu in telesa danes, v času neoliberalizma, ko nas vodi svoboda.
Nina Kuclar Stiković
morska deklica je drugo dramsko besedilo v nastajajoči trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Prvo, deklici, je bilo aprila 2023 uprizorjeno v Gledališču Glej. Razvoj dramskega besedila morska deklica je podprlo Ministrstvo za kulturo v sklopu financiranja avtorskega opusa mladega avtorja.
Režiser Jure Srdinšek je o predstavi zapisal:
Še iz največjega pejna produkt ali morske deklice na svobodnem trgu
Že Andersenova mala morska deklica svoj glas uporabi kot plačilo za storitev. S čarovnico skleneta pogodbo z jasnimi pogoji, o katerih deklica premišljuje: “Če mi vzamete glas,” vpraša mala morska deklica, “kaj mi še preostane?” “Lepa postava, lahkotna hoja in zgovorne oči, s katerimi boš gotovo lahko očarala človeško srce,” odgovori čarovnica in dekličin glas zamenja za telo, ki bo na razpolago (moškemu) pogledu. Sprejme deklica takšno kupčijo, ker ne vidi druge možnosti? Kako bi se odločila, če bi bilo možnih ponudb več? Če bi lahko svobodno izbirala med neskončnim (prostim!) trgom razlogov za izgubo svojega glasu? Kaj šele, če bi se povečal tudi trg princev in princes in če bi uspela deklica tudi samo sebe priključiti na ta trg!
S temi vprašanji se v uprizoritvi soočamo skozi prav tako bogato izbiro uprizoritvenih kodov oz. pristopov. Zgodbo uprizarjamo zdaj skozi multimedijski, drugič skozi neposredovan nastop, enkrat z distanco, drugič z izrazitim stikom, realistično in stilizirano ali potujeno. Skozi poudarjene podobe, poudarjen gib in poudarjeno besedo. Trgu glasov, dela, teles, odnosov, čustev se pridruži še trg uprizoritvenih principov, trg raznoraznih “gledališč”.
O avtorici:
Nina Kuclar Stiković (1996) je magistrica dramaturgije in scenskih umetnosti in samozaposlena dramaturginja in dramatičarka. Leta 2021 je bilo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor v režiji Nejca Gazvode uprizorjeno njeno prvo dramsko besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače, za katerega je na 51. Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Dramsko besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače je bilo izbrano za maturitetno branje na umetniških gimnazijah na maturi 2023 pri predmetu Zgodovina in teorija gledališča in filma. Aprila 2023 je bilo v režiji Bora Ravbarja krstno uprizorjeno njeno drugo celovečerno dramsko besedilo deklici v Gledališču Glej v Ljubljani. Drama deklici je bila na 53. Tednu slovenske drame nominirana za nagrado Slavka Gruma, predstava pa je bila uvrščena v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Kot avtorica priredbe romana Zlagano življenje odraslih Elene Ferrante se je s svojim delom v septembru 2023 predstavila tudi v tujini, v Beogradskem dramskem pozorištu.
O režiserju:
Jure Srdinšek (1999) zaključuje dodiplomski študij gledališke režije na AGRFT. Med študijem je kot režiser med drugim sodeloval pri uprizoritvah Učne ure (2023), Razdejanih (2023) in diplomske predstave po tekstu Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2024). Od leta 2021 je član uredniškega odbora študentske revije Adept. Kot asistent režije je sodeloval pri uprizoritvah Avgust v okrožju Osage (MGL, 2021) in Pasji sin(SNG Drama Ljubljana, 2022). Soustvarjal je tudi bralne uprizoritve sodobne slovenske dramatike, med drugimi: Delo in deklica I-V: drame tlačank Nike Švab (2021), Zamrzovanje Mance Lipoglavšek (2022), deklici Nine Kuclar Stiković (2023), Prva beseda je mama Tjaše Mislej (2024).
Avtorsko ekipo predstave sestavljajo še scenografinja Lucija Zucchiati, kostumograf Claudi Sovrè, za glasbo skrbi Martin Vogrin, za scenski gib Veronika Valdes, lektorica je Nina Žavbi, oblikovalec svetlobe pa Domen Lušin.
Foto: Claudi Sovrè
