Likovno delo, ki je bilo leta 2019 pripeljano v RC ZVKDS, se v oktobru v novi podobi vrača domov v koprsko stolnico.
Vabljene goste je najprej nagovoril generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin, ki je med drugim povedal, da je delo strokovnjakov RC ZVKDS ključno za ohranitev kulturne dediščine, tako slovenske kot tudi tuje, saj so strokovnjaki RC ZVKDS mednarodno priznani in vabljeni k različnim konservatorsko-restavratorskim projektom v domačen in mednarodnem okolju. Na koncu se je zahvalil Ministrstvu za kulturo za podporo in sredstva na tem projektu.
To je potrdila tudi mag. Martina Lesar Kikelj, vodja RC ZVKDS, ki je med drugim povedala, da Carpaccieva dela iz koprske stolnice niso edina dela na platnu velikih mojstrov evropske oziroma svetovne kulturne dediščine, ki jih je RC prejel v delo. Konservatorji-restavratorji te ustanove so izvajali posege tudi na likovnih delih italijanskega mojstra 16. stoletja Tiziana Vecellija, pomembnega predstavnika beneškega slikarstva Tintoretta, italijanskega slikarja baročne dobe Pietra Liberija …
Če sežemo nekoliko dlje v zgodovino, ugotovimo, da je izredno kvaliteten poseg na Tizianovih stranskih slikah poliptiha iz dubrovniške katedrale izvedel naš prvi restavrator in impresionistični slikar Matej Sternen že leta 1928. Kvaliteta posegov vse od takrat ostaja na zelo visoki ravni, prav zdaj v RC ZVKDS potekajo konservatorsko-
mag. Barbka Gosar Hirci, vodja oddelka za štafelajno slikarstvo RC, pod njenim vodstvom so potekali posegi na likovnem delu (sodelovali sta še dve restavratorki, in sicer Emina Frljak Gasparović in mag. Sanela Hodžić), je predstavila faze posameznih posegov vse od začetkov, ko je januarja 2019 izurjena tehnična ekipa RC ZVKDS snela s stene koprske stolnice sliko Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia in se je za ekipo oddelka za štafelajno slikarstvo začelo obdobje vsakodnevnih različnih postopkov, od odstranjevanja neoriginalnih plasti, kitanja in retuširanja do končnega lakiranja slike. Uspešnost obnove, je poudarila Hircijeva, ni bila odvisna le od izkušenj in znanja, temveč so bile pomembne tudi okoliščine, v katerih je slika bila in bo, ter stanje originalnih in neoriginalnih materialov.
V oktobru se Carpaccieva »pala« vrača domov v koprsko stolnico, je na predstavitvi izrazila veselje dr. Mojca Marjana Kovač, konservatorska svetnica iz ZVKDS, OE Piran. Sočasno s pet let trajajočim vrhunskim restavriranjem, ki je vključevalo tudi vse potrebne raziskave in analize slike, so potekale tudi konservatorske in umetnostnozgodovinske raziskave arhivskih virov. Cilj raziskovalnega dela je bil usmerjen v ugotovitev prvotne postavitve slike v oltar sv. Roka, ki ga označujemo kot lombardski tip in je skupaj s sliko celovita renesančna umetnina, tako značilna za Benetke, je še povedala Kovačeva.
Zadnji je spregovoril dr. Primož Krečič, stolni župnik Kopra, ki se je dotaknil ikonografije slike in ob koncu čustveno dodal, da na mestu slike seva praznina, in da nestrpno čakajo na njeno vrnitev, s tem pa bo stolnica zasijala v vsej svoji lepoti.
Ob tej priložnosti so strokovnjaki RC ZVKDS pripravili tudi osem predstavitvenih panojev, ki bodo spremljali vrnitev likovnega dela v Koper in bodo tamkajšnjim prebivalcem in ostalim obiskovalcem predstavili tako likovno delo kot posege na njem.
Foto: Andrej Hirci, ZVKDS
